Podrecca, Boris (1940–)

PODRECCA Boris, arhitekt in publicist, profesor, r. 30. jan. 1940 v Bgdu, živi na Dunaju. Oče Milovan, višji častnik, mati Zora Šain. Z družino je po vojni prišel v Trst, kjer je študiral na slov. š. vse do višjih razr. takratne realne gimn., maturo pa je opravil že na Dunaju, kamor se je bila družina že prej preselila. Z risarsko sposobnostjo se je izkazal že v dij. letih (v š. prof. Černigoja), ko se je aktivno ukvarjal tudi z nogometom (bil je vratar in zanj se je potegoval tudi tržaški ligaš). Na Dunaju je študiral kiparstvo na Akad. uporabnih umetnosti, arhitekt. pa na Tehnični U in na Akad. za umetnost prav tako na Dunaju. Diplomiral je 1968 pri prof. R. Rainerju in 1972 začel delati kot samostojen arhitekt na Dunaju, delal pa je že tudi v drugih mestih. Od 1975–79 je bil asistent na münchenski Polytechniki, od 1979–83 pa je bil lektor na Politehniški U na Dunaju, kjer je opravljal tudi profesuro. 1982–83 je bil visiting prof. v Lausannu (EPF), 1983 tudi visiting prof. na pariški UP-8, istočasno je poučeval morfologijo upod. umetnosti in teorijo forme na Akad. uporabnih umetnosti na Dunaju. 1984 je bil visit. prof. na Inšt. za arhit. v Benetkah, 1985 na pensilvanski U v Philadelphiji in na Harvardu. 1964 je dobil nagrado za arhitekturo v Salzburgu, 1982 v Lj. Plečnikovo nagrado. V vrsto odličnih del v sedemdesetih letih in z zavzetim publicističnim delom, s katerim je seznanjal strok. kroge s svojo izredno kultiviranostjo in svetovno razgledanostjo si je P. pridobil ugleden prostor v evropskih krogih. Na Dunaj je prinesel elemente mediteranskih arhitekturnih prvin in slov. kult., predvsem s Plečnikovimi in Fabianijevimi deli, ki so bila prav po njegovi zaslugi predmet novega zanimanja v Srednji Evropi in širšem svetu. P. trdi, da izhaja arhitektura iz tradicije, ne v obliki posnemanja, ampak v neprestanem ustvarjalnem dialogu s preteklostjo. P. ustvarja celovito, zavrača sicer design, vendar pa posveča veliko pozornost detajlu, pri delu je perfekcionističen in je stalno na gradbišču. Znani so njegovi pogledi na identiteto in kontinuiteto v arhitekturi (od Wagnerja do Looseja). - S Trstom je tesno povezan; več let je bil v ured. odb. tržaške revije Most. - Izbor del: Ureditev Mirabellplatz v Salzburgu (1965); načrt obnove kolonialnega mesta v Južni Am., 1. nagrada; urbanistični načrt za Center 2001 v Atenah (z G. Eibökom, 1968); načrt za stan. hišo v Trstu (1972–74); načrt za mestno središče v Hohenems (3. nagr. z Eibökom, 1975); Reklamna agenc. Plus na Dunaju (1976–77); štiristanovanjska hiša Akropoli v Kalabriji (z G. Podrecco); zobozdravniška klinika v Münchnu (1978–79); Inšt. za nevropsihiatrijo v palači Starhemberg arh. M. Steinla (1733) na Dunaju (z G. Podrecco in S. Hornom, 1979–82); Reklamna agencija in galerija CGK (v vili Vojcsik O. Schoenthala 1902 na Dunaju, 1980–81); stan. hiša Daneu in stan. hiša Braunegger v Hinterbrühlu blizu Dunaja (s Hochholdingerjem, 1980–82); Razstavni prostor in sejna dvorana Palmers v stavbi Maxa Fabianija iz 1912 (z G. Hochholdingerjem, 1981–82, Dunaj); vhod v razstavni prostor za družbo L'Oreal na Dunaju (1981–82); stan. hiša v Trstu - študija (1982); Opèra de la Bastille - Pariz, natečaj (skupaj z W. Neigerjem in M. Novakom, 1983); ured. revije Wiener z G. Hochholdingerjem, 1983, Dunaj); rekl. agencija CGK (vila Vojcsik, Dunaj), razširitev (1983–84); stan. hiša Schlamminger v Münchnu, načrt (1984); organizacija razstave Carla Scarpe na Beneškem bienalu (z M. Botta, 1984); Kika, trg. hiša Wiener Neustadt blizu Dunaja (1984); Humanic, trg. obutve in trg. pasaža na Mariahilferstrasse na Dunaju (1984–85); agencija CGK, Dunaj, razširitev in novi upravni prostori (1984–85); Banca popolare, Sacile (1984–85); povabilo na natečaj za socialni center v Benetkah - skupaj z desetimi arhitekti (1985); »Villes d'eaux«, oprema razstave franc. termalnih mest v Beaux Arts v Parizu (1985); sedež pokrajinske uprave in zveze industrijcev v Pordenonu (1985); Kika, nova trgovska hiša, Linz (Zg. Avstrijska) (1985); »Zaherlhaus« obn. gost. prostorov, Dunaj (1985); Retrospektiva Jožeta Plečnika, oprema razstave v Centru G. Pompidou v Parizu in Lj. - Izbor člankov in publikacij: Josef Plečnik, Dunaj-Praga-Ljubljana. Katalog razst. avstr. društva arh. na dunajskem festivalu 1967; v letih 1968–73 vrsta člankov v tržaškem Mostu: F. Bacon in E. Matta; Max Fabiani; Veno Pilon; A. Černigoj; Plečnik, Loos in Fuch na Češkoslovaškem; Težnje arhitekture v Secesiji na lj. simpoziju o Secesiji 1978; Plašč zaprtega v AB-arhitektov bilten, Lj., dec. 1982; Jože Plečnik, Casabella I/II, 1982, 96–103; Plečnikova cerkev v Bogojini, v Gran Bazar, Milan, nov. 1983; O spletu odnosov nastajanja arhitekture v Sinteza, Lj., jam. 1984; Semper, Plečnik, Loos, Scarpa, v monografskem katalogu B. Podrecca, arhitektura u rasponu tradiranog, Muzej savremene umetnosti, Bgd 1984. Organizacija in oprema nekaterih razstav: 1967 - Jožef Plečnik (Dunaj, Trst, Praga); 1975 - Hans Döllgast (München); 1979 - Paolo Portoghesi (Dunaj); 1982 - Max Fabiani (Dunaj).

Prim.: Osebni katalog, 1985; Katalog »B. Podrecca - arhitektura u rasponu tradiranog«, Muzej savremene umetnosti, Bgd 1984; osebni podatki.

S. P.