Slovenski biografski leksikon

Žlebnik Leon, filozof, pedagog in psiholog, r. 29. jan. 1918 v Materiji orožniku Ernestu in Josipini r. Štrucelj, živi v Ljubljani. Klas. gimn. je obiskoval 1929–37 v Šentvidu (Lj.). Na Fil. fak. v Lj. je 1937–41 štud. filoz. in pedagogiko, 1942 bil prom. z dis. Emocionalna struktura eudajmonije (samozal. 1941, delna objava; odlomek v Č 1941). Med vojno se je preživljal s priložnostnimi deli. Od sept. 1941 je sodeloval z OF, 1942–3 interniran v Gonarsu. Po osvoboditvi je do 1946 delal pri Propag. komisiji IOOF in v knjižnici odd. za zdravstveno vzgojo pri Min. za zdravstvo v Lj., 1946–8 bil prof. pripravnik na gimn. na Jesenicah, 1948–54 prof. na lj. učiteljišču in hkrati honorarno 1952–3 inšpektor za srednješol. pouk filozofije in psihologije v Lj. (mesto). 1954 je bil izvoljen za viš. predavatelja na VPŠ v Lj. (kasneje Pedag. akad.) za skupino pedag. predmetov in bil do 1973 predstojnik odd. za skupne predmete; 1963–5 je hkrati predaval pedagogiko in zgod. pedag. na Pedag. akad. v Mrbu. 1972 je postal zun. sodelavec Visoke industrijske šole na Reki (predmet pedagoška antropologija dela z zgod. pedagogike). 1975 je bil na Vis. šoli za organizacijo dela v Kranju izvoljen za izr. in 1978 za red. prof. (predmet pedag. antropologija z zgod. pedagogike in pedag. psihologijo), 1988 upokojen; 1976 je bil predstojnik organizacijsko-kadrovske enote, 1976–9 prodekan njene pedag. enote. – 1965–7 je bil drugi podpreds. združenja La féderation internationale pour l'éducation des parents et des éducateurs (Pariz; 1964 se je kot delegat Jsle udeležil ustan. sestanka). 1956/7 je bil član redakc. odbora revije Savremena škola (Bgd), 1965–7 član redakcije mednar. glasila L'école des parents (Pariz). – Akt. se je udeležil več posvetovanj in kongresov, mdr. Bled 1960, Zgb 1964, Bruselj 1965.

Ob obseženem pedag. delu se posveča tudi raziskavam s področja pedagogike in njene zgodovine, andragogike, etike, genetične in socialne psihologije. Razpravlja o družinski vzgoji, odnosih med spoloma, moralnem oblikovanju sodobne visokošolske mladine, sistemu naših družbenih vrednot s pogledom na našo socialist. etiko in moralno vzgojo, nekaterih pomembnih vidikih razmerij med etatistično in samoupravljalsko pedagogiko, problemih vzgoje staršev in vzgojiteljev ter o specifičnostih kolektivne vzgoje.

Napisal je knjige: Obča zgodovina pedagogike (1955; ocena: A. Silvin (= A. Žerjav), SodP 1956, 58–60; 1978⁶; hrv. prevod Zgb 1955 (ocena: A. Banović, Savremena škola 1956, 259–63), srbski Bgd 1955, 1983⁵, albanski Priština 1959, 1964²), Ljudje med seboj, I (1955; oceni: M. Dekleva, SodP 1956, 120–1; S. Saksida, LDk 1956, št. 35), II (1956), III (1957; oceni: T. Pavček, LdP 1958, št. 5; V. Bartol, PDk 1958, št. 83; hrv. prevod Zgb 1963, 1965²), Izbrani teksti pedagoških klasikov (1956), Priročnik za spolno vzgojo in pouk v osn. šoli (1960, s soavtorji; oceni: H. Puhar, PD 1961, št. 6; M. Divjak, SodP 1961, 81–6), Psihologija otroka in mladostnika I (1960; ocena: A. Podjavoršek, SodP 1962, 61–6), II (1963; ocena: S. Gogala, SodP 1964, 174–6), I–III (1969), Vajino skupno življenje (1961, s soavtorji), Da bi se bolje razumeli (1963), Vajino ljubezensko zorenje (1966; ocena: F. N(ovšak), TT 1967, št. 28), Družba in socialistična morala, učbenik za 7. razr. (1977; oceni: M. Divjak, NRazgl 1978, 72–3, 101–2; D. Kulovec in R. Mejak, Vzgoja in izobraževanje 1980, št. 6). Za knj. Načrtovanje družine in spolna vzgoja (1961) je prispeval pogl. Naloge in družbena prizadevanja na področju spolne vzgoje, za Izbrana poglavja iz pedagogike (1964) pogl. Estetska vzgoja in za knj. Za družino in dom (1968) pogl. Estetska vzgoja.

Od 1940 obj. štev. članke in razprave mdr. v: DS (1940: Klemučev pogled na Vebrovo knjigo), Dejanju (1940: Psihološka struktura sodobne mladine), NS (1951: oc. Tovarišije E. Kocbeka), Predavanjih na Centralni ljudski univerzi (1953: Otrok med sedmim in štirinajstim letom), Zborniku pedag. člankov (1953: Problemi iz področja psihologije v zvezi z mladino na strok. šolah), SocM, SodP (1955: O nekaterih vprašanjih estetske vzgoje v šoli; 1958: O nesprejemljivi kritiki naše pedagoške znanosti; 1961: Problematika spolne vzgoje; 1962: Estetska vzgoja kot splošno načelo našega pouka; 1963: Nekaj predmetnih estetsko-vzgojnih vidikov pri pouku; 1965: Družbeni vplivi in vzgojni problemi; 1969: Moralno zorenje v puberteti), Sodob. potih, Otroku in družini (1959: Otrokova domišljija; 1964: Mednar. zveza šol za starše in vzgojitelje), L'école des parents, Pariz (1964: L'éducation des parents en Slovénie), Journées d'études, Bruxelles (1965: Le collectif et sa valeur éducative), Pedagogiji, Bgd (1965: Sistem društvenih vrednosti kao faktor odgoja; 1970: Diskusija o specifičnostima pedagogije samoupravnog socialist. društva), NRazgl (1965: Delo za starše v Parizu, Položaj in naloge pedagogike), PČZ (1965: Zdravstvena vzgojenost – sestavina zrele osebnosti?), Sd (1980: Spomini in izpovedi – ob knj. J. Vidmar, Obrazi), Organizaciji in kadrih (1982: Sodobne smeri v pedagogiki na Zahodu; 1984: O nalogah estetske vzgoje v prihodnosti).

Prim.: Bibl UM; SBibl; Ko je ko u Jsli, Bgd 1970; 100 let lj. učiteljišča, 1973, 108; Bibl Pedag. akad. v Lj., 1975; A. Podjavoršek, PD 1978, št. 2. – Slika: Sd 1980, 856. A. T.

Trstenjak, Anton: Žlebnik, Leon (1918–2004). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi904907/#slovenski-biografski-leksikon (8. maj 2025). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 15. zv. Zdolšek - Žvanut. Jože Munda et al. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 1991.

Primorski slovenski biografski leksikon

ŽLEBNIK Leon, pedagog, psiholog, filozof in prevajalec, r. 29. jan. 1918 v Materiji. Oče Ernest, orožnik, mati Josipina Štrucelj. Po študiju na klas. gimn. v Šentvidu nad Lj. (1929–37) se je vpisal na filoz. in pedag. na FF v Lj. Promoviral je (1941) z disertacijo Emocionalna struktura eudajmonije (1941 delno objavljena, 13 str.). Sept. 1941 je pristopil k OF, 1942–43 interniran v Gonarsu. Po osvoboditvi se je zaposlil pri Propagandni komisiji IOOF in na Ministrstvu za zdravstvo v Lj. (v knjižnici oddelka za zdravstveno vzgojo). Z letom 1946 se je posvetil pedagoškemu delu: 1946–48 na gimn. na Jesenicah, 1948–54 na lj. učiteljišču; 1952–53 inšpektor za srednješol. pouk filoz. in psihol. v Lj. ; od 1954 predavatelj pedag. predmetov na VPŠ v Lj., do 1973 tudi predstojnik oddelka za skupne predmete; med 1963–65 predavatelj pedag. in njene zgod. na Pedag. akad. v Mrbu; 1972 zunanji sodelavec Visoke industr. šole na Reki; 1975 izredni, z l. 1978 redni prof. na Visoki šoli za organizacijo dela v Kranju. V okviru pedagoških institucij je do upokojitve (1988) opravljal različne funkcije. V dvoletju 1956–57 član ured. bgd. revije Savremena škola, med 1965–67 pa mednar. glasila L' école des parents (Pariz), hkrati podpreds. združenja La féderation internationale pour l'éducation des parents et des éducateurs v Parizu. – Obsežno Ž-ovo strok. delo je spremljala bogata publicistična dejavnost. Objavil je več knjižnih del: Ljudje med seboj I (1955), II (1956), III (1957); Izbrani teksti pedagoških klasikov (1956); Ljubezenska čustva in odnosi (1957); Priročnik za spolno vzgojo in pouk v osn. šoli (1960); Psihologija otroka in mladostnika I (1960), II (1963), I-III (1969); Vajino skupno življenje (1961) (so-avtor); Da bi se bolje razumeli (1963); Obča zgodovina pedagogike I-II (1964); Izbrana poglavja iz pedagogike (1964); Vajino ljubezensko zorenje (1966); Družba in socialistična morala, učbenik za 7. razr. (1977). V zbornikih je objavil: Otrok med sedmim in štirinajstim letom (v Predavanja na Centralni ljudski univerzi, 1953); Problemi iz področja psihologije v zvezi z mladino na strok. šolah (v Zbornik pedagoških člankov, 1953); za knjižne izdaje je prispeval naslednja poglavja: Naloge in družbena prizadevanja na področju spolne vzgoje (Načrtovanje družine in spolna vzgoja, 1961); Estetska vzgoja (Izbrana poglavja iz pedagogike, 1964); Estetska vzgoja (Za družino in dom, 1968); kot skripta Pedagoška psihologija (Kranj, 1982) in kot zapiski predavanj Uvod v pedagoško antropologijo dela z zgodovino pedagogike (Kranj, 1983). Ž-ova bibliografija obsega vrsto strok. člankov in razprav, mdr. : Klemučev pogled na Vebrovo knjigo (DS 1940); Psihološka struktura sodobne mladine (Dejanje 1940); ocena Tovarišije E. Kocbeka (NS 1951); O nekaterih vprašanjih estetske vzgoje v šoli (SodP 1955); O nesprejemljivi kritiki naše pedagoške znanosti (SodP 1958); Problematika spolne vzgoje (SodP 1961); Estetska vzgoja kot splošno načelo našega pouka (SodP 1962); Nekaj predmetnih estetsko-vzgojnih vidikov pri pouku (SodP 1963); Družbeni vplivi in vzgojni problemi (SodP 1965); Moralno zorenje v puberteti (SodP 1969); Otrokova domišljija (Otrok in družina 1959); Mednarodna zveza šol za starše in vzgojitelje (Otrok in družina 1964); Delo za starše v Parizu, Položaj in naloge pedagogike (NRazgl 1965); Zdravstvena vzgojenost - sestavina zrele osebnosti? (PČZ 1965); Spomini in izpovedi – ob knjigi J. Vidmar, Obrazi (Sd 1980); Sodobne smeri v pedagogiki na Zahodu (Organizacija in kadri, 1982); O nalogah estetske vzgoje v prihodnosti (Organizacija in kadri, 1984). Članki so izšli še v SocM, Sodob. potih in v tujem tisku: L'education des parents en Slovénie (L'école des parents, Pariz 1964); Le collectif et sa valeur éducative (Journées d'études, Bruxelles 1965); Sistem društvenih vrednosti kao faktor odgoja (Pedagogija, Bgd 1965); Diskusija o specifičnostima pedagogije samoupravnog socialist. društva (Pedagogija, Bgd 1970). Njegovi so tudi nekateri prevodi iz ruščine in srbohrv. v slov. : Leonid Ivanovič Timofeev, Socialistični realizem, SKZ 1964; Josif Mihajlovič Lemin, Zunanja politika ZDA v sedanjem obdobju, CZ 1948; Boris Aleksandrovič Keller, Ljudje, ki spreminjajo naravo rastlinstva, CZ 1948; Boris Ziherl, Članki in razprave, CZ 1949.

Prim.: Ko je ko u Jsli, Bgd 1970; Moder, SLNP; SBL IV, 984–85 in tam navedena liter.

B. Lu.

Budal, Lučana: Žlebnik, Leon (1918–2004). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi904907/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (8. maj 2025). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 18. snopič Tič-Žvanut in Dodatek A - B, 4. knjiga. Ur. Martin Jevnikar Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1992.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine