Vagaja, Uroš (1920–1971)

Vagaja Uroš, oblikovalec, scenograf in slikar, r. 30. okt. 1920 v Kranju gradb. tehniku Miroslavu in Mariji r. Čebul, u. 5. jul. 1971 v Lj. Po osn. šoli v Kranju je od 1932 obiskoval realno gimn. v Lj., kjer se je po maturi 1941 vpisal na tehn. fak. (odd. za arhitekturo). Med okupacijo je sodeloval v OF od ustan., 1942–3 interniran v Florenci, od jeseni 1943 delal v partiz. tehniki Doberdob na Primor. Po 1945 je študiral arhitekturo na visoki tehn. šoli v Pragi, od 1948 v Lj. in 1956 diplomiral. Potem bil svobodni arhitekt. – Nagrade: 1965 Kajuhova (za opremo knjig); 1966 Sterijina (za sceno Cankarjevega Pohujšanja); 1969 Prešernovega sklada (za dolgoletno scen. delo).

Bil je eden najbolj plodnih slov. opremljevalcev knjig in časopisov. Od 1947 je sodeloval z vsemi slov. vodilnimi založbami in zanje izdelal več sto knjižnih oprem (prim.: Bibl DZS; Bibl Mlad. knj.; Bibl CZal; SBibl 1964-), npr. za knj. zbirke: Sodobni roman (1954–8), Moderni roman (1958–71), Prizma (1963–71), Kiosk (1964–8). 1955–65 je z nekaterimi drugimi oblikovalci postavil temelje slov. sod. graf. oblikovanju (prim. V-ev čl. o tekstilni grafiki: O tekstilnih vzorcih, Arhitekt 1951/2, št. 3). Njeg. ustvarjanje je bilo usmerjeno tudi k industr. oblikovanju. Pripadal je Kolektivu B (O. Jugovec, S. Križaj), eni od prvih oblikovalskih skupin na Slov., ki je dala pomemben pionirski delež k razvoju te panoge. Tovrstna dela je razstavljal na društvenih razstavah, po smrti so bila vključena v pomembne preglede, npr.: Sodobno slov. oblikovanje (Bgd, Celje, Mrb, Novi Sad, Zgb, 1975–6); Slovenska likovna umetnost 1945–78 (Lj. 1979; razstavljeno je bilo: pisalni stroj Emona 1953 do 1954; plakati: Cockta 64, Obiščite Ljubljano 1963, Moda 64, Planica 66; knjižni ovitki: H. H. Kirst, Tovarna oficirjev, 1961; I. Koprivec, Pot ne pelje v dolino, 1965 – prim. katalog S. Bernika Slov. arhitektura, urbanizem, oblikovanje in fotografija 1945–78, 1979). Uspešen je bil tudi kot scenograf. Od 1957, ko je začel delati za Prešernovo gled. v Kranju, je delal z gled. v Celju, Mrbu, Lj. (za Dramo od 1962), Trstu idr. ter ustvaril več kot 50 scenografij, največ v sodel. z režiserji Ž. Petanom, M. Korunom in M. Herzogom (prim. Repertoar). Kot načrtovalec arhitekture je sodeloval z arh. O. Gasparijem.

Ves čas se je ukvarjal tudi s slikarstvom in se udeležil nekaterih skupinskih slikar. manifestacij. – Prim.: podatki vdove Erike Šalamun–V. (Lj.); izv. 1. real. gimn. Lj.; Delo 1969, št. 37; 1971, št. 180 (s sliko); Dnevnik 1971, št. 182 (s sliko); 1975, št. 289; B. Štih, NRazgl 1971, 431; I. Kamenik, GLMrb 1971/2, 50–1. Brk.