Šubic, Vladimir (1894–1946)

Šubic Vladimir, arhitekt, brat Mirka, (gl. čl.), r. 23. maja 1894 v Lj., u. 16. nov. 1946 na progi Brčko–Banovići, pokop. v Škofji Loki. Osn. šola (Graben) 1900–4 in realko 1904–12 (z mat.) je obiskoval v Lj., TVŠ na Dunaju in v Gradcu (strojništvo, ladjedelništvo), bil vmes 1915–8 artilerist v 1. svet. vojni, 1916 ranjen pri Volinji, 1918–9 (30. 9.) v jsl vojski, 1919–22 nadaljeval študij arhitekture na nem. TVŠ v Pragi, 1922 opravil II. drž. izpit; 1922–6 je bil suplent na TSŠ v Lj., 1926–30 mest. gradb. komisar in svetnik; od 1930 do jul. 1945 šef arhitekt in načelnik gradb. odd. pri Pokojn. zavodu; jul.–dec. 1945 v službi pri avtobus. podjetju SAP, dec. 1945 v kazen. postopku in na družb. koristnem delu.

Kot mest. arhitekt in šef-arhitekt Pokojn. zavoda v Lj. je zasnoval: 1.) stanovanjske stavbe, a) Pokojn. zavoda: v Lj., na Miklošičevi c. z Dolinarjevim (SBL I, 142) kipom sv. Jurija, 1927; ob Muzejski ul. (50 stanovanj, 1600 m2 zazid. površine) 1940; Celju 1930; na Jesenicah in v Kranju 1933; Splitu 1931; b) MOL: Meksika (ob dan. Njegoševi ul.) 82 stanovanj, 2200 m2 zazid. površine, R. Jakopič (SBL I, 370) je poslikal banjasti obok vhodne veže, 1926; c) Trg. zbornice: Prešernova c., M. Šubic (gl. čl.) naslikal na pročelju fresko, 1927; 2.) Velike (poslovne) zgradbe: Delav. zbornica (1850 m2 zazid. površine), dekorat. plastike na glavn. pročelju izdelal L. Dolinar, olje v vel. dvorani R. Jakopič, 1927; Trgovski dom z veliko dvorano in šolo, freska M. Šubica v vel. dvorani, 1929; Dom grafikov 1929; Palača Pokojn. zavoda s 13-nadstr. stolpnico (nebotičnik, 1600 m2 zazid. površine), plastike izdelala L. Dolinar in B. Kalin, prva arm. beton. skeletna potresno-varno računana in konstruirana stolpnica v Jsli, 9. ali 10. v Evropi, statik-konstruktor in odg. inž. St. Dimnik, sodel. so bili: arhitekti Ivo Medved, L. Kham, M. Sever (SBL III, 300), B. Stupica; geologa K. Hinterlechner (SBL I, 320) in I. Rakovec (ib., III, 18) idr.; armat. račune in načrte kontroliral Jar. Foerster (SBL I, 184), statiko Julij Gspan; gradila Lj. gradb. družba, stavbeniki Iv. in Jos. Bricelj ter K. Kavka, 1930–3; Trg. akademija, plastika B. Kalina 1931; Celje: Pokojn. zavod 1929; Mrb: Grajski kino 1936; Pokojn. zavod 1939; 3.) Vile: Lj., Levstikova ul. (lastna); Škrabčeva ul. (Lovšinova); Celje: (Hrašovčeva) idr. – 4.) Spomenike: mdr. Padlim Šempetrčanom v 1. svet. vojni, Lj. 1927; 5. Dekorativna dela, interjerje ipd. Š. je bil nagrajen na natečajih: Liberec (ČSR) 1922 (1. nagr. za spomenik padlim); Karlovac 1923 (2. nagr. za regul. načrt mesta); Zgb 1924 (2. nagr. za idejni načrt zgradbe Središčn. urada za zavar. delavcev); Lj. 1925 (2. nagr. za idejni načrt stanov. stavbe Pok. zav.); 1927 (1. in 2. nagr. za idejni načrt spomenika kralja Petra I.). – Š-evo delo (standardne upravno-posl. in stanov. zgradbe vel. dimenzij in reprezentančnih hotenj) zaobjema razdobje med obema vojnama; bil je med prvimi slov. arhitekti, ki so pri nas gradili v armir. beton. konstrukciji in uveljavil napredno gradb. tehniko. Z veliko mero okusa je oplemenitil arhitekturo z dekorat. učinki kiparstva, slikarstva in umetne obrti. Umirjena moderna usmeritev, preudarna naslonitev na klas. sintakso se pri Š-u dobro vključujejo v podedovani ambient. – Prim.: arhiv TSŠ, MALj; arhiv uprave Nebotičnik, Lj.; ELU IV, 382; Arhitektura 1931, 40–3; IS 1931, 120–1; SN 1931, št. 253; Kron 1937, 255; Wasmuth’s Lexikon der Baukunst, Nachtrag V, 1937, 303; F. Šijanec, Sodobna slov. lik. umetnost. 1961, 429–31. Mšč.