Skerlep, Janko (1894–1981)

Skerlep Janko, umetniški fotograf, r. 16. dec. 1894 v Mali vasi - Ježica sred. kmetu Jožefu in Marjeti r. Vodnik, živi tu. Obiskoval je 1909–12 Trg. šolo v Lj., potem doma in na tujem študiral gostinstvo in tuj. promet. Bil je v Lj. od 12. jul. 1912 do 1931 (izvzemši 1915–8) tajnik in knjigovodja Hotelske družbe Union, od 1931 do njene likvidacije 30. nov. 1946 njen direktor in prokurist, od 1. dec. 1946 do upok. 1950 komercialist in referent pri različnih republ. organih za turizem in gostinstvo v Lj.

Pod S-ovim vodstvom je Grand hotel Union s kavarno, restavracijo, največjo koncertno dvorano na Balkanu in za tedaj veliko tujskoprometno zmogljivostjo postal osnova in središče tuj. in poslov. prometa v Lj., opora gostinstvu in turizmu v Sji. Po 1945 je dajal S. strok. pobude in predloge za zakonske predpise. Objavil je: Navodila za uporabo normativov neprehranitvenega blaga v gostinstvu. 1950 (brez podpisa); nekaj člankov z istega področja (Turizem in gostinstvo 1948, 231–3, 276–8; Nova proizvodnja 1951, 456–9; TurV 1960, 169–70).

S. je pobudil in organiziral lj. Fotoklub, delal pri fotosekciji SPD in kot član (od 1922) pri Turist. klubu Skali ter z J. Ravnikom (SBL III, 43–4) dvignil slov. fotografstvo po 1. svet. vojni na evropsko višino. Po njegovih fotografijah (pokrajine, planine) so izdelali diapozitive za predavanja (Copeland, SBL I, 83–4; Kugy, ib., 580) o naših planinah doma in v inozemstvu. Sodeloval je od 1924, najbolj 1932–8 s posnetki, zlasti Julijcev in Karavank, pri PV, poživil njegovo vsebino in opremo (PV 1933), sodeloval s fotografijami v tekstovnem delu pri publikaciji Turizem in gostinstvo (1947, 1948; na ovitkih 1948). Po klišejih iz PV so ponatisnili S-ove slike v albumih: Iz naših gora I. 1935, II. 1937, III. 1940; Slov. fotografija. 1935; Ljubljana. 1940. Na S-ovo pobudo so uporabljali umet. fotografije za: stenske koledarje; liste (IS, Fotoamater, Foto Revija - Zgb, DP); slov. knjige (dr. H. Tuma, Pomen in razvoj alpinizma. 1930; dr. K. Jug, Zbrani planin. spisi. 1936; Kugy, Iz mojega življenja v gorah. 1937; B. Režek, Svet med Grintovci. 1938; C. Jeglič, O vrtovih in vrtni umetnosti. 1943; isti, Arboretum Volčji potok. 1956; isti, Hortikulturni razgledi 1957–8); tuje knjige (F. Copeland; dr. J. Kugy, Die Julischen Alpen im Bilde. 1934; isti, Aus dem Leben eines Bergsteigers, 1928², 3 slike). Pridobil je tudi začasno koncesijo za kino Union, tako omogočil predvajanje amater. filma V kraljestvu Zlatoroga in napisal nekaj drobnih propagandnih člankov v razl. časopise. — Za svoje umet. fotografije je dobil: srebrno kolajno 1925–6 v Splitu, 1928 v Sarajevu, 1933 priznanje na Sušaku, 2. nagrado v Osijeku, bronasto kolajno v Antwerpnu, 1935 zlato v Mrbu, 1961 srebrno značko od PZS. L. 1963 ga je Planinsko druš. odlikovalo z diplomo in zlatim čast. znakom. — Prim.: osebno gradivo; Foto Revija (Zgb) 1933. št. 12: PV 1940, 1950 in Splošno kazalo; Spominski zbornik Sje 1939, 588–9. Smj.