Ribnikar, Franc (1840–1905)

Ribnikar Franc, zdravnik in filantrop, r. 26. okt. 1840 v Seničnem pri Golniku očetu Jerneju, premožnemu kmetu na stari domačiji »Pri Matiji«, u. 7. febr. (25. jan.) 1905 v Bgdu. R. Franc, drugorojenec iz očetovega drugega zakona, je obiskoval (1855–60) lj. gimn. do 5. razreda s prav dobrim, deloma z odl. uspehom, a jo zapustil, ker ni maral postati duhovnik. Študiral je (1863–6) medicino v Gradcu ter tu dobil diplomo magistra kirurgije in porodništva (21. sept. 1865). Preselil se je v Kostajnico na Hrvaškem in se tam priženil v srbsko rodbino Srnjićev. I. 1867 je odšel v Srbijo, postal 1869 pomočnik v okrož. bolnišnici v Kruševcu, 1870 okrajni zdravnik v Trsteniku, 1873 prevzel službo občinskega zdravnika v Svilajncu. Udeležil se je srbsko-turške vojne (1876 do 1878) kot vojni rezerv. zdravnik in upravitelj rezerv. bolnišnice v Svilajncu. Ko je v Zürichu dosegel doktorat medicine (16. febr. 1882), je istega leta postal občin. zdravnik in vodja okrožne bolnišnice v Jagodini, potem srbski državljan (9. maja 1888) in se preselil v Bgd, kjer je do smrti deloval kot mestni zdravnik.

R. je bil velik človekoljub in dobrotnik ubogih, svoje sinove je vzgojil v strogo narodnem duhu; u. je kot pripadnik srb. pravoslavne cerkve.

Najstarejši sin Franca R-ja je bil Vladislav R., r. 14. (1.) nov. 1871 v Trsteniku, u. 1. sept. 1914 na Rožnju. Po dovršenih filozof. študijah v Bgdu je bil sprva sotrudnik lista Otadžbina, 25. (12.) jan. 1904 pa je z bratoma Slobodanom in Darkom v Bgdu ustanovil dnevnik Politika, ki je postal zaradi svoje radikalno nacionalne smeri, a zmerne pisave kmalu vodilni srbski dnevnik. Bojeval se je kot rezerv. častnik v vseh srbskih vojnah izza 1912, bil ranjen pri Odrinu (1912) in ob Bregalnici (1913) ter padel 1914 v bojih z Avstrijci kot poveljnik čete na Sokol-planini (Rožanj). – Drugi Francetov sin Slobodan R., r. 20. (7. nov.) 1873 v Svilajncu, u. 24. sept. 1924 v Bgdu, je po dovršenih medic. študijah na Dunaju 1898 šel v takrat še turško Skopje za zdravnika, tam organiziral srbsko nacionalno propagando, deloval kot zdravnik na Umki, v Čupriji in od 1902 v Bgdu, bil od 1904 sotrudnik in izdajatelj, po smrti bratov (1914) pa glavni urednik Politike. Balkanske vojne 1912–3 se je udeležil kot poveljnik 1. poljske bolnišnice Drinske divizije; v 1. svetovni vojni je načeloval raznim vojnim bolnišnicam, naposled v Solunu. Izvrsten organizator, je bil 1902 med ustanovitelji Društva za narodno zdravje v Bgdu ter s poljudnimi članki v Politiki širil smisel za ljudsko higieno. Izdal je 1903 knjigo Šolska higijena (prevod iz nemščine), 1911 pa samostojno delo Zdravo in bolno dete. Izčrpan od vojnih naporov je u. za kapjo. – Tretji sin Franceta R-ja Davorin (Darko), r. 16. (3.) maja 1878 v Svilajncu, u. 31. avg. 1914 ob Drini, je študiral pravo v Berlinu in Jeni, bil sprva sotrudnik, potem urednik Politike. V balkanski vojni je bil dvakrat hudo ranjen, v začetku 1. svetovne vojne pa je dan pred bratom Vladislavom kot rez. kapetan padel na Drini v bojih z Avstrijci. — Prim.: O Francu R-ju: krstna knj. v Križah pri Tržiču in mrl. knj. vaznesenjske župnije v Bgdu; Izv. lj. gimn. 1855/6–1859/60; Politika (Bgd) 27. jan. 1905, št. 375; 30. jan. 1905, št. 379; 6. jan. 1929, št. 7432; Srpski Arhiv 1905, 92; J 1924, št. 236. – O Vladislavu, Slobodanu in Davorinu R-ju: Politika 1. sept. 1914, 13. sept. 1914, 25. sept. 1924, št. 5898, 6. jan. 1929, št. 7432; J 1924, št. 266; NE III, 909–10; Minerva 194. Ara.