Pustavrh, Franc (1827–1871)

Pustavrh (Pustovrh) Franc, slikar, r. 4. dec. 1827 pri Sv. Katarini nad Medvodami, u. 22. okt. 1871 na Selih pri Kamniku, je v Lj. študiral gimn. in bogoslovje, ord. 1853. Bil je kaplan na Polšniku 1853–5, v Šmartnem v Tuhinju do 1859, v Velesovem do 1867, nato župnik na Selih do smrti za vodenico. Risati se je učil v šoli in se kasneje sam vadil po bakro- in jeklorezih. Kako se slika, je opazoval pri M. Langusu in P. Künlu, kasneje je svojo slikarsko tehniko spopolnjeval deloma pod vplivom mladega Frankéta (SBL I, 185–6; prim. pismo E. Strahla, ZUZ 1931, 53), v Velesovem pa se poglobil v Kremser-Schmidtov način slikanja (sliko v velesovskem velikem oltarju je večkrat posnel). P.-ove slike so čedne, a nimajo moči. V prijateljskih odnosih je bil z Edv. Strahlom v Stari Loki, o čemer priča 11 ohranjenih pisem (ZUZ 1931, 50–63);v Strahlovi zbirki je bilo 9 P.-ovih slik (ZUZ 1930, 205). Druge P.-ove slike se nahajajo v cerkvah na Selih, v Goričah (Brezmadežna, najboljše P.-ovo delo), v Vodicah, na Šmarni gori, v Hinjah, na Homcu, v Rodinah pri Breznici, v Crngrobu, v Trsteniku, dalje v uršulinskem samostanu v Lj., v škof. muzeju v Lj., nekaj jih je pri zasebnikih. – Prim.: J. Barle, DS 1892, 289–93; L. Pintar, DS 1906, 252; Steska, Slov. slikarstvo 288–9; Stele, Polit. okr. Kamnik 118, 123–5, 146, 216, 461; J. Polec, ZUZ 1930, 205, 1931, 50–63. St.