Plantan, Ivan (1853–1920)

Plantan Ivan, politik, r. 29. apr. 1853 v Kočevju kot sin sodn. sluge, u. 24. jan. 1920 v Lj., je dovršil 1871 gimn. v Novem mestu, kjer je bil eno leto sošolec Iv. Hribarja ter sklenil z njim prijateljstvo. Po končanih pravnih študijah na Dunaju v jul. 1876 je bil 7 let koncipient in dejanski vodja odvetn. pisarne dr. Schinhana v Wolkersdorfu pri Dunaju, prestopil 1883 v notar. pisarno dr. Zelinke na Dunaju ter prebil tam jun. 1885 notar. izpit. V tej 10letni pripravljalni službi si je poleg popolnega obvladanja nemščine pridobil temeljito juridično znanje in praktično izkustvo, kar mu je pozneje zelo hodilo v prid. Dne 12. nov. 1876 se je poročil s Hedvigo Gargerle, hčerko predsedstv. sluge v pravosodnem ministrstvu, nakar je 1886 postal notar v Stični, 1888 v Radovljici in jan. 1891 v Lj., kjer je bil 1901 izbran po smrti notarja Iv. Gogole za predsednika notar. zbornice za Kranjsko. Kot tak je vpeljal v njej samoslov. uradovanje ter ga čvrsto branil zoper vse ovire sodišč. Notariat in predsedništvo zbornice je odložil 30. apr. 1919. – Med 1895–6 je z dr. Krisperjem izdelal osnutek novega stavbn. reda za mesto Lj., ki je stopil 1896 v veljavo. L. 1897 je bil izvoljen v lj. obč. svet, v katerem je kot prijatelj in polit. pristaš župana Iv. Hribarja deloval v magistratnem, finančnem in personalno-pravnem odseku; le-temu je bil 1899–1902 tudi načelnik. Kot član odseka za regulacijo mesta je znal pri zidavi novih in razširjenju starih ulic vzorno spraviti v sklad zahteve strank in mestne interese, ne da bi bilo prišlo do sporov pred oblastvi. Zelo aktivno se je uveljavljal v bojih mestne občine za samoslovenske napise ter je kot načelnik personalno-pravnega odseka v občinski seji 30. jan. 1900 predlagal pritožbo na upravno sodišče zoper odloke dež. odbora, odn. notr. ministrstva v tej zadevi. Okt. 1898 je izročil z dr. Jos. Sernecem in dr. Gust. Gregorinom justičn. ministru dr. Ruberju spomenico slov. odvetnikov in notarjev glede ravnopravnosti slovenščine v sodstvu in zahteve po ustanovitvi viš. dežel. sodišča v Lj. Od 1904 je bil podpredsednik, od 12. maja 1908 do 22. apr. 1909 predsednik Lj. mestne hranilnice. Dal je z bankirjem Maksom Veršcem prvo pobudo za ustanovitev Lj. kreditne banke ter sestavil njena prva pravila. Živo se je zanimal za razvoj slov. gledališča ter bil dolgo let (v družbi z dr. Tekavčičem in prof. Pircem) delaven odbornik Dramat. društva, 1896–8 tudi predsednik gledal. podpornega društva. Dal je Dramat. društvu na razpolago svojo pisarno, večkrat tudi svojo denarno pomoč in vršil na svoje stroške potrebna potovanja za nastavljanje opernih moči. – Politično se je začel uveljavljati 1901, ko si je pri državnozborskih volitvah 3. jan. 1901 priboril proti novomeškemu proštu Elbertu prejšnji Šukljejev mandat v kuriji dolenjskih mest ter ga obdržal do 1907. V parlamentu je sprva vstopil v Hrv.-slov. klub, a ga je 4. apr. 1901 z dr. Tavčarjem, Ferjančičem in Gabrščkom vred zapustil ter z njimi in dvema dalmat. Srboma v maju 1901 osnoval Jugoslov. napredni klub. V drž. zboru se je potegoval za jezikovno ravnopravnost, ustanovitev slov. univerze, zidavo novega kolodvora v Lj., spravljal pa je pred parlament tudi domače strankarske prepire z ostrimi napadi na dr. Šusteršiča. Ko se je 1903 začela zidati bohinjska železnica, je P. s svojim osebnim vplivom pri železn. ministru dr. Derschatti dosegel marsikatero olajšavo v prid prizadetim posestnikom ob progi. P. je mnogo potoval po srednji Evropi, Rusiji in Skandinaviji. V PV 1900 (št. 1–12) je opisal svoje Potovanje na severni rtič, spis, ki je veljal takrat za najboljši slov. potopis (prim. LZ 1901, št. 4) ter izšel tudi v ponatisu. – P. ni imel otrok. Svojo hišo v Gledališki ul. 3 je prodal trgovcu Vršiču še pred koncem evropske vojne. Kar mu je po razcenjenju drž. papirjev še ostalo premoženja, je zapustil svoji ženi, ki je umrla kmalu za njim v zelo skromnih razmerah. – Prim. StenAb 1901–7; HSH 1886–1918; DN 1886, št. 10; 1888, št. 17; S 1900, št. 297–8; 1901, št. 2–4, 6, 8; SN 1885, št. 141; 1897, št. 150; 1900, št. 292, 295–9; 1901, št. 2, 4, 5, 34; 1920, št. 20; Hribar I, 38, 328–9, 461; III, 69–70, 76, 79, 80, 82; IV, 9, 26; Gabršček II, 17, 37; Kron 1934, 241 (slika); podatki predsednika not. zbornice dr. Andr. Kuharja. Ara.