Ovjiazh, Blaž (okoli 1790–1859)

Ovjiazh Blaž, politik, r. okoli 1790 v Cerkljah pri Kranju, u. 4. okt. 1859 v Lj. Študiral je gimn. od jeseni 1805 v Lj., a pravo na Dunaju (promov. 13. jan. 1818). Kariero je hotel napraviti v kameralni službi ter bil najprej pri ilirski administraciji domen v Postojni, od 1824 v Škofji Loki (justiciar), od 1827 v Idriji (justiciar in okrožni komisar). Ko so 1830 razpisali 4 nova odvetniška mesta v Lj., se je pojavil prvič med tekmovalci ter bil v jeseni 1832 imenovan. Ko se je po 9. nov. 1832 preselil kot 11. odvetnik v Lj., je bil že več let poročen s Frančiško Sotlar iz Vidma, r. okoli 1797, ter imel 5 hčerk, med njimi Frančiško (članek) in Karolino (r. 8. okt. 1824). V Lj. sta mu 2 hčerki 1835–7 u., a dobil je še sina Julija (r. 12. sept. 1836) in hčerko. Kmalu po preselitvi je stanoval že v lastni hiši (na Dežmanovem zemljevidu iz 1827 kapuc. predm. 37, danes Kongresni trg 2). V Lj. je bil O. že 1833 član kmet. družbe, 1840 član muzejskega društva, ni pa bil član kazine. Za slov. jezik se je menda nekoliko brigal, dali ga ni med prvimi naročniki N. Bil je po vsej priliki v vsakem oziru konservativen duh, ki n. pr. Prešernove družbe ni iskal, čeprav se je pesnik zanimal za njegovo krepko razvito 13 letno hčerko Karolino, ko je hodila 1837/8 peto leto k uršulinkam. Dogodki marčne revolucije 1848 so ga proti pričakovanju vzbudili v politično aktivnost. LZg ga je že 10. jun. 1848 poleg drugih priporočala za državnozborskega poslanca. Ko je jeseni istega leta Dolžan odložil mandat, je O. res postal poslanec, a obenem bil v Lj. tudi član odseka za prevajanje zakonov v slovenščino. V državnem zboru se je po cerkv.-polit. tendencah močno ločil od nekaterih drugih kranjskih poslancev ter predlagal, da se katoliška vera proglasi za državno, ostalim kršč. veroizpovedim zajamči le svoboda vere in javnega bogoslužja, a glede židovske vere sklene poseben zakon. Predlog, ki ga O. ni utemeljeval, ni našel potrebne podpore. V državnem zboru je bil tudi član odseka za izdelovanje srenjskega zakona. V tem času je postal lj. meščan (7. dec. 1848). — V dobi reakcije je bil zopet povsem miren. S predmarčno lj. policijo je bil menda v dobrih odnošajih, ker je bil polic. komisar Gariup za pričo, ko se je Karolina O. 20. sept. 1852 poročila s častnikom Karlom Aleks. Golubkovichem. Preživeli so ga (sin Julij je menda pred njim u.): žena Frančiška (u. 10. maja 1880) ter hčere Frančiška (članek), Emilija (u. 21. okt. 1859), Karolina por. Golubkovich (u. pred 1893) in Marija (u. pred 1893). Več njegovih knjig je kupilo historično društvo. — Prim.: Juventus 1805–9; kranjski uradni šemat. za 1824–49; Verzeichniß der Hausinhaber in … Lb. 1833, 1840, 1853, 1860; mrtv. list v Drž. knjiž. v Lj.; MHK 1860, 88 (nakup knjig iz ostaline); Apih 148, 215, 230, 238, 249, 251, 254; Imenik meščanov stolnega mesta Lj. 1899, 25; Kidrič, Preš. odklonjene prošnje za advokaturo, RDHV III (1926) 58, 68, 95, 96; matice franč. žup. v Lj.; advokatski akti iz 1814–50 v registraturi dež. sodišča v Lj.; Kidrič, Prešeren in lj. uršulinke, Kronika 1935, 268, 271. Kd.