Napotnik, Ivan (1888–1960)

Napotnik Ivan, kipar, r. 12. dec. 1888 v Zavodnjem pri Šoštanju. Študiral je kiparstvo na obrtni šoli v Lj. (Fr. Repič), risanje pri prof. Misu na realki v Lj. in kiparstvo na akad. na Dunaju (prof. J. Bitterlich, Jos. Müllner, E. pl. Hellmer). Na Dunaju, kjer je živel 7 let, je izdelal več dekorativnih kipov za novi trakt ces. dvora in za kralj. dvor v Bukarešti. Potem je bil nekaj časa pri kiparju Hórvaiju v Budapesti. L. 1915 je odšel na vojsko in bil ranjen. Po vojni živi v Zavodnjem. Dela v kamnu, posebno rad pa v lesu; uporabljal je za svoja dela tudi slonovo kost, plemenite kamne in svinec. Slika v akvarelu in pastelu. Formalno se rad nasloni na obliko klade ali debla materiala. Razstavljal je v Künstlerhausu na Dunaju, v Monakovem, v Gradcu in večkrat v Lj. (prvič 1912 znano Egipčanko, 1913 Dečka s kačo), po vojni s Klubom mladih v Lj., v Beogradu, v Hodoninu in Sarajevu; s klubom Grohar v Mariboru; v Prolj. salonu v Zagrebu. Po njegovih osnutkih je na pokop. v Lj. več nagrobnih spomenikov; njegov je na pokop. v Zavodnjem spomenik rodbine Ročnik in spomenik njegovega očeta; za palačo nar. skupščine v Beogradu je izdelal v kamnu Vrtnarja, Pastirja in Industrijo. Naredil je tudi nekaj portretov (reliefni portreti iz svinca). Znana, deloma že popularna dela v lesu so: Saloma, Žena s pavom, Prebujenje, Satira, Dušice, Križanje, Job, Žena pri toaleti, Žive sence, Zoreča žena, Slepa pevka. — Prim.: J 1925, št. 15; 1926, št. 145 (slike); Raskrsnica, Beograd 1924, št. 19. Stl.