Hohnjec, Josip (1873–1964)

Hohnjec Josip, prosvetni organizator in politik, r. 1. jan. 1873 pri Sv. Petru pod Sv. gorami. Ljudsko šolo je obiskoval doma, 1885–93 je študiral gimnazijo, 1893–97 bogoslovje, oboje v Mariboru, ord. je bil 1896. Sredi avg. 1897 je bil nameščen za kaplana v Podsredi, po 6 tednih službe pa je šel na Dunaj v Avguštinej. Po promociji za dr. theol. 10. maja 1901 je prišel za kateheta in nemškega pridigarja v Celje, kjer je ostal do konca sept. 1905, ko je bil imenovan za profesorja dogmatike na bogosl. učilišču v Mariboru in bil postavljen za podvodjo v dijaškem semenišču. Službi semeniškega podvodje se je jeseni 1911 odpovedal. V Mariboru je posvetil svoje delo nepolitičnim organizacijam, verskim, prosvetnim, narodnoobrambnim in gospodarskim. Slov. kršč.-soc. zvezi za Štajersko je bil 1906–19 podpredsednik, odtlej ji je predsednik; štajerskemu oddelku Zadružne zveze v Lj. je bil I. predsednik. Na katoliškem shodu 1913 je imel slavnosten govor o katol. izobraževalnem delu (prim. poročilo o shodu; slika) in za lavantinski škofijski sinodi 1906 in 1911 je izdelal konstituciji o socialnem delu. Ves čas je sodeloval pri SGp, Straži in Našem domu. L. 1917. se je mnogo trudil za populariziranje jugoslov. deklaracije in tako prešel v politiko. Ob prevratu je bil podpredsednik Narodnega sveta v Mariboru. L. 1919. je dobil kot profesor dopust in šel kot član delegacije SLS v začasno narodno predstavništvo. Pri volitvah v ustavotvorno skupščino (1920) in pri volitvah v narodno skupščino (1923, 1925), je bil izvoljen za narodnega poslanca. Dne 20. okt. 1924 je bil izvoljen za II. skupščinskega podpredsednika. V konstituanti je izdatno sodeloval pri ustavnem načrtu, ki ga je izdelal Jugoslovanski klub. V odsekih in v zbornici je mnogokrat govoril o načelnih vprašanjih; nekaj njegovih parlamentarnih govorov je izšlo v knjižici »Za svobodo in pravo« (Maribor 1923). V VBV je objavil poleg mnogih ocen naslednje razprave: Svetopisemsko poročilo o ustvarjanju (1899; na pripombe T. Lempla, S. J., k tej razpravi je branil H. svoje naziranje 1900); I. Cor. 1, 23 (1901); dvoje poglavij iz moralne statistike (1902); Pojem o grehu pri starih Egipčanih (1903); Vera in narodnost (1907); Vojska (1915). V Soc. misli: Priprave za konkordat (1923); Katoliško društveno prosvetno gibanje na Štajerskem (1924). Tiskarna sv. Cirila v Mariboru je založila njegovo premišljevanja in molitve obsegajočo knjigo »Marija žalostna Mati« (1918). — Prim.: SM 1924, 153, 157; Napotnik, Govor do semeniščanov in semeniške zgodovine obris. Maribor 1910, 88 (slika str. 90.). Slika: IS 1928, 11. *