Slovenski biografski leksikon
Golia Pavel, pesnik, r. 10. apr. 1887 v Trebnjem na Dol. Po dovršeni kadetni šoli je bil 1907–15 častnik v avstr. armadi, od 1916–7 kapetan delovodja v srbski vojski, od 1917 prostovoljec v ruski službi. 1918 žurnalist v Moskvi, kjer je proučeval zlasti gledališče; 1919–23 je bil dramaturg in ravnatelj drame v Lj., 1923–5 intendant Nar. kazališta v Osijeku, 1925 ravnatelj drame v Beogradu, 1926 zopet v Lj. Sodeloval je s pesmimi pri Slovanu (1913/4–1914/5), LZ (od 1914) in Svobodi, izdal pesemski zbirki »Pesmi o zlatolaskah (1921) in »Večerno pesmarico« (1921) ter otroško božično igro »Petrčkove poslednje sanje« (1923). Na Ruskem je pisal za »Slovenski jug« in »Svobodo« v Moskvi (1920). Kot pesnik se je razvil G. ob Župančičevi pesmi, a se skušal zlasti v prirodnih razpoloženjih in ljubezenskih pesmih dokopati do lastne umetniške forme, ki se bliža časih artizmu. Kot dramaturg Nar. gledališča v Lj. si je pridobil zasluge s tem, da je uspešno krčil pot skladni ansambelski igri. Grf.
Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine