Cankar, Gregor (1975–)

CANKAR, Gregor, atlet (r. 25. 1. 1975, Celje). Oče Janez Cankar, uradnik, mati Metka Cankar, r. Debenjak, živilska tehnologinja.

Osnovno šolo je obiskoval v Celju, kjer je 1989 nadaljeval šolanje na Srednji tehniški šoli (smer Kemija – kemijski tehnik). Študij na Fakulteti za šport v Ljubljani je začel 1993, diplomiral je 2007, strokovni izpit pa je opravil 2013. Kot športnik je bil 1996–2002 zaposlen na Ministrstvu za notranje zadeve, 2008–10 kot raziskovalec na Znanstveno-raziskovalnem središču Univerze na Primorskem v Kopru, 2010–11 v podjetju Corvus, 2011–12 v podjetju Filargo, 2013 kot učitelj športa pripravnik na Osnovni šoli Davorina Jenka v Cerkljah na Gorenjskem, od 2014 je delal kot učitelj športa v Centru šolskih in obšolskih dejavnosti v enoti Medved v Rovtah. Od 2021 je koordinator reprezentanc pri strokovnem svetu Atletske zveze Slovenije.

Z atletiko se je začel ukvarjati v Celju (skoki v višino, daljino in troskok ter sprint in tek čez ovire). Po zaslugi celjskih trenerjev Mira Kocuvana in zlasti Branka Strožerja, ki sta ugotovila, da je najbolj nadarjen za skok v daljino, se je usmeril v to disciplino. Za Cankarja je bil odločilen odhod na študij v Ljubljano. Priključil se je skupini trenerja Srdjana Djordjevića pri Železniškem atletskem klubu Ljubljana, a je ostal član Atletskega društva Kladivar Celje (1985–2001). 1992 na mladinskem svetovnem prvenstvu (SP) v Seulu (Južna Koreja) in leto pozneje na mladinskem evropskem prvenstvu (EP) v San Sebastianu (Španija) zaradi velikih pričakovanj in psihološke preobremenjenosti ni bil uspešen, 1994 v Lizboni (Portugalska) pa je s skokom, dolgim 804 cm, na mladinskem SP osvojil prvo zlato odličje za Slovenijo na enem najpomembnejših svetovnih tekmovanj. 1995 je bil z 818 cm tretji na univerzijadi v Fukuoki (Japonska). Na dvoranskem EP v Stockholmu (Švedska) 1996 je bil z 800 cm četrti, na olimpijskih igrah (OI) v Atlanti 1996 pa je z 811 cm zasedel šesto mesto. 1997 je bil z 802 cm sedmi na dvoranskem SP v Parizu (Francija). Slovenski rekord v skoku v daljino 840 cm je dosegel v Celju istega leta, ko je bil na univerzijadi v Catanii (Italija) z 811 cm znova tretji, na sredozemskih igrah v Bariju (Italija) pa je z 800 cm osvojil zlato kolajno. Na EP v Budimpešti 1998 je zasedel šesto mesto z 800 cm. 1999 je bil z 828 cm četrti na dvoranskem SP v Maebašiju (Japonska), največji uspeh v karieri pa je dosegel istega leta na SP v Sevilli (Španija), kjer je z 836 cm osvojil bronasto kolajno, prvo slovensko odličje na SP. Nanizal je še tri odlične skoke, dolge 832, 820 in 809 cm. Premagala sta ga le Kubanec Ivan Pedroso (856 cm) in Španec Yago Lamela (840 cm). Na dvoranskem EP v Gentu (Belgija) 2000 je bil peti (794 cm). Na OI v Sydneyju 2000 (798 cm, 15.), EP v Münchnu 2002 (795 cm, 15.) in OI v Atenah 2004 (732 cm, 39.) je izpadel v kvalifikacijah. 2004 je končal športno pot. Za Atletsko društvo Kladivar Celje je tekmoval do 2001, nato za Športno društvo Dolenjske Toplice (2002–04) in Atletsko društvo MASS Ljubljana (od 2005). Branko Strožer je bil njegov trener do 1992, nato je treniral le še pri Srdjanu Djordjeviću. Za člansko reprezentanco Slovenije je nastopil dvainštiridesetkrat, za mladinsko pa devetkrat. Slovenske rekorde je popravil dvakrat v skoku v daljino (830 in 840 cm) ter enkrat v dvorani (828 cm), dvakrat v troskoku v dvorani (16,74 in 16,82 m). Prvak Slovenije je bil desetkrat v skoku v daljino (1990, 1993–97, 1999–2002) in dvakrat v troskoku (1994–95).

V letih od slovenske osamosvojitve do konca kariere je bil eden izmed nosilcev slovenske atletike. Kar šestkrat zapored (1995–2000) je bil razglašen za atleta leta. Je dobitnik Bloudkove plakete (1994) in Bloudkove nagrade (1999). 1999 je bil razglašen za športnika Slovenije in za športno osebnost leta (nagrada Leon).