Abel, Othenio (1875–1946)

Na Dunaju je obiskoval gimnazijo in že tedaj zbiral fosile, vendar je na željo staršev od 1894 študiral pravo (nedokončano), hkrati na univerzi tudi geologijo in paleontologijo. 1898–99 je bil asistent pri profesorju Eduardu Suessu na geološkem inštitutu. 1899 je doktoriral z disertacijo Thitonschichten von Niederfellabrun in Niederösterreich. Kmalu zatem je nastopil službo pri državnem geološkem zavodu (do 1907). 1902 se je habilitiral za splošno paleontologijo, 1907 je postal izredni, 1917 redni profesor dunajske univerze, tudi za paleobiologijo. Med tem je pripravljal ustanovitev paleobiološkega inštituta (1924), 1928 je prevzel vodstvo obeh združenih inštitutov (paleontološkega in paleobiološkega); tukaj je zbral in ustvaril iz svojih in podarjenih primerkov vzorno paleontološko zbirko. 1934 je bil predčasno upokojen. 1935 je na povabilo prevzel mesto rednega profesorja na univerzi v Göttingenu (do 1940). Od 1941 naprej je v Salzburgu vodil inštitut za raziskovanje razvoja življenja (Forschungsinstitut für Lebensgeschichte). 1827–28 je bil dekan, 1932–33 pa rektor dunajske univerze. Abel je bil vodilni paleontolog na nemškem območju in ustanovitelj paleobiologije. Bil je član več akademij (Dunaj, Göttingen, Halle, Sankt Peterburg, Upsala), član ali častni član mnogih društev in združenj, prejel je domača in mednarodna odlikovanja, častni doktorat univerz v Atenah in Capetownu. Od 1928 je izdajal revijo Paläobiologica, bil je soizdajatelj revij Paläontologische Zeitschrift in Biologia geralis.

Abel se je podobno kot starejši paleoihtiologi ukvarjal tudi s fosilnimi ribami iz okolice Rablja, vendar ne toliko s sistematskega, kakor bolj s paleobiološkega vidika. Podrobno je opisal ribo Thoracopterus niederristi Bronn iz zgornjetriasnih skrilavcev in podal kritične pripombe k tedanjim opisom Heinrich Georg Bronna in Rudolfa Knera. Zelo povečanih prsnih plavuti fosilne ribe po Abelovih ugotovitvah niso uporabljale za letenje po zraku, temveč so jim služile za nekakšna padala. Potrdil je domnevo, da je druga vrsta ribe iz Rablja, Pterygoterus apus Kner, identična s prej omenjeno. Fragment lobanje primitivnega nosoroga, ki so ga našli v rjavem premogu zgornjeoligocenskih plasti pri Motniku, je pripisal novemu rodu in vrsti Meninatherium telleri. Sicer je Abel določal fosilne ostanke sesalcev, ki mu jih je pošiljal v preiskavo ljubljanski Narodni muzej.