Tacco

TACCO, gor. plemiška družina, ki po mnenju nekaterih zgod. izhaja iz Siene. Njen začetnik naj bi bil Ghino di Tacco, ki ga je papež Bonifacij VIII. imenoval za viteza po zaslugi opata iz Clunyja. Boccaccio ga omenja v 92. noveli, Dante pa v Vicah. Drugi zgod. trdijo, da gor. družina izhaja iz rodbine koprskih grofov de Tacco, od katerih je bil Nicolò Giustinopolitano 1399 žpk c. sv. Martina v mestni četrti (Borgo) di Ponte v Čedadu; Francesco, 1472 doctor utriusque iuris, kanonik in generalni vikar samostana sv. Marije v Ogleju; Giovanni Domenico, poveljnik beneške galeje v vojni med Benečani in Turki 1571. Postal je slaven in bogat ter preživel svoja zadnja leta na Krfu. Neki član koprske rodbine je podaril oltarno sliko sv. Antona, ki jo je naredil beneški slikar Carpaccio, prebivalcem kraja Villa di Sant'Antonio pri Kopru. Po mnenju nekaterih zgod. (G. Pusterla, G. Caprin) je slika ostala tam do okr. 1845, ko jo je trž. škof Ravnikar (PSBL III, 146-47) dal prenesti neznano kam. So tudi zgod., ki menijo, da družina T. izhaja iz Egipta. Njen pripadnik naj bi se naselil v 13. stol. v Benetkah in tam obogatel s trgovino. Vse te domneve o nastanku rodbine vendar nimajo trdne opore. Gotovo je le, da gor. družina T. izhaja iz Krmina, kjer je v drugi polovici 16. stol. bivalo več družin s tem imenom, ki so si bile v sorodstvu. Nekateri člani te rodbine so se kasneje uveljavili v javnem življenju, še posebej v administrativnih poslih in v vojski. Andrej iz Krmina se je bojeval 1590 proti Turkom in se udeležil obleganja trdnjave Petrinja pod vodstvom gor. plemiča J. K. Coroninija. Za pridobljene zasluge ga je nadvojvoda Ferdinand povzdignil v plemiški stan. Njegov sin Franc je bil notar (1634), vnuk Andrej pa kancler v Tolminu in je nakupil več zemljišč v Krminu in Števerjanu. Andrejeva sinova Jernej, zdravnik, in Karel (Tolmin 1670 - Krmin 1742), sta 1698 dobila predikat Fölkenstein. Podelil jima ga je princ. I. S. Eggenberg iz Gradišča ob Soči, kjer so T. imeli palačo. Z diplomo, izdano v Laxenburgu 18. maja 1699, je ces. Leopold I. povzdignil oba brata v baronski stan in dodal prejšnjemu še predikat »di San Floriano«. V 18. stol. so T. kupili v Števerjanu od grofov Coronini-Cronberg (PSBL I, 196–97) stavbo Dvor, ki nosi še danes to ime in v kateri so si uredili bivališče. Med tolminskim puntom mar. 1713 so puntarji stavbo porušili. Baroni T. so graščino obnovili, a v prva svetovni vojni je bila spet porušena in delno uničena (v njej so bivali vojaki). Ob tej priložnosti se je zgubilo dragoceno pohištvo in nad 200 slik velike vrednosti. Od zgoraj omenjenih bratov je Jernej 1715 ustanovil na svojih posestvih v Krminu in Števerjanu fidejkomis v korist vnuka Franca (sodnika v Števerjanu okoli 1780) in njegovih potomcev, Karel pa 1724 prvo usnjarno na Gor. Sodna oblast v Števerjanu je prešla za stalno v njihove roke 1735, med gor. patricije pa so bili sprejeti 1754. Slikar Lichtenreit (PSBL II, 288–89) je izdelal 1747 dve veliki oljni sliki z zgod. motiviko za palačo krminske veje T.-Aita, slikar Cignaroli pa sliko sv. Fr. Ksaverija, ki jo je 1909 kupil gor. muzej in jo hrani na gor. gradu. Poleg Števerjana in posestev v Krminu so T. imeli še druga posestva v slov. krajih, med katerimi Vogrsko, ki je bilo prej v lasti raznih gor. plemiških družin. Zadnji še živeči članici gor. družine T. sta baronici Maria Anna (r. 6. jan, 1912 v Gor.) in Roberta Adele (r. 6. apr. 1914 prav tam), hčeri Ghina Francesca in Elisabette v. Franck. Maria Anna, vd. Corinini-Cronberg, živi v Gor., Roberta Adele, por. z grofom Thunom, pa v Trentu.

Prim.: Osebni podatki; Morelli III, 86, 88, 161; Manzano, Annali VI, 141 in VII, 79; Spreti, Encic., Appendice II, 615–17; R. Bednarik, Števerjan v Desetletnica SKPD, Števerjan 1964; Cossar, Storia, 214, 226; A. de Benvenuti, I castelli friulani, Udine 1950, 199–200; B. Grafenauer, Kmečki upori na Slovenskem, Lj. 1962, 319; G. Perocco e altri, Carpaccio, Milano 1967, 114; G. Caprin, Alpi Giulie, Trst 1969, 341; Isti, Istria nobilissima, pass.; Czörnig, 666, 669, 704, 849; M. Terpin, Števerjan, Števerjan 1983, 29–30; N. Štupar-Šumi, Dvorec Vogrsko (Kult. in naravni spomeniki Slov. - zbirka vodnikov 137), Lj. 1984, 6; B. Marušič, Primorski čas pretekli, Koper 1985, 28.

Vh