Reifenberg

REIF(F)ENBERG, (REYFENBERG, REIFENBERCH, REYFIMBERG, REIFIMBERCH, GREIFIMBERG, RAIFFIMBERGO, RIFIMBERG, RIHEMBERK), ugledna goriška plemiška družina. Po mnenju zgodovinarja Wolfganga Laziusa izhaja iz plemiške družine Greyfenberg (Grifimberch, Reiffenbercht, Rifimberg), ki se je pojavila na Bavarskem sredi XII. stoletja. Goriški zgod. R. Coronini (PSBL I, 196–97) omenja Otona di Reitemberg (Reifenberg ?) kot pričo v dokumentu patriarha Ulriha II. iz leta 1165 (1188?). Vendar ne moremo upravičeno trditi, da je Oton član ugledne družine, za katero vemo, da je gotovo bivala v gor. grofiji v XIII. in XIV. stol. Njeni člani so bili vazali gor. grofov, ministeriales, in so v kratkem času postali tako imenitni, da se je njihovo ime pisalo takoj za patriarhovim. Ni znan družinski grb. Prvi dokument, iz katerega je razvidno, da se je družina uveljavila na Goriškem, je iz leta 1232: brata Volker in Ulrih sta bila prisotna pri potrditvi komende tevtonskega reda v vasi Precenicco gor. grofu Majnhardu III. Nekaj let kasneje (1249) je bil Henrik postavljen za sodnika v pravdi med istim grofom in oglejskim patriarhom Pertholdom. Volrih in Volker sta bila 1267 zaveznika gor. grofa Alberta II. in patriarha Gregorija v vojni proti Benetkam. Dve leti kasneje sta zastopala Konrad in Volker gor. grofa v mirovni pogodbi s patriarhom. Volker in Ulrih pa sta imela važno vlogo pri konferenci, ki je bila 1274 med poslanci gor. grofa in patriarhovimi delegati v Čedadu. V mnogih dokumentih, ki se nanašajo posebno na posestne razmere v Vipavski dolini v letih 1275–1320, so zapisani večkrat tudi razni člani te družine (Dietmar, Volker, Ulrih, Diethalm, Konrad, Varner). Ko se je Oton Doraberg (PSBL I, 313–14) odpovedal 1281 posesti dornberškega gradu v korist patriarha Raimunda, ga je ta prepustil Rihemberžanom. Ulrih in Preno sta se pridružila 1287 s svojimi četami patriarhu in njegovim zaveznikom v vojni za mesto Koper proti Benetkam. Ulrih, magister curiae gor. grofov, je zasedel 1299 tolminski grad v imenu Alberta II. V zastavo za denarno posojilo je Diethalm (Dietmar ?) prepustil sienskemu trgovcu Piccolominiju posestva, ki jih je imel v Ziljski dolini na Koroškem. Med 1322 in 1329 je Konrad prodal vas Lipa in druga posestva na Krasu, 1360 pa se je Volrih odpovedal nekaterim fevdalnim pravicam v Bukovici in v B(e)rjah v korist gor. grofa A. Rabatta. Ulrih je bil 1371 mejni grof (margravio) istrski po patriarhovi nalogi in imel svoj sedež v Buzetu. Zdi se, da je malo potem družina izumrla. Iz dokumenta iz leta 1384 zvemo še, da je mesto Videm dolgovalo Volrihu veliko denarno vsoto. To je zadnji podatek, ki ga imamo o Rihemberžanih. Njihov grad v Vipavski dolini na levi strani reke Branice je bil med najstarejšimi na Goriškem. Ko je družina izumrla, so ga dali gor. grofje v oskrbo raznim plemičem (Febo della Torre mlajši, 1462), tako tudi avstrij. vladarji, ko je 1500 po smrti zadnjega gor. grofa grad prišel v njihovo last. Med 1528 in 1529 ga je ces. Ferdinand I. prepustil svojemu svetovalcu in dednemu točaju gor. grofije Gašperju I. Lantieriju (PSBL II, 243–44). Ferdinand III. pa ga je 1649 uradno prodal njegovemu potomcu Ivanu Gašperju I., ki je sezidal kapelo (1647) in spodnji grad (1650) ter ustanovil tam rodbino.

Prim.: de Rubeis, Monumenta Ecclesiae Aquilejensis, Venetiis 1740, pass.; G. G. Lirutti, Delle cose del Friuli, Udine 1776–77, I-V, pass.; R. Coronini, Tentamen genealogico-chronologicum promovendae seriei Comitum et rerum Goritiae, Viennae 1759; G. D. Della Bona, Sunto storico delle principate Contee di Gorizia e Gradisca, Gor. 1853, pass.; Isti, Sulle antiche famiglie dei Reifenberg e dei Dornberg nella Contea di Gor., Trst 1854, 1–15; Isti, Strenna cronologica... sino all'anno 1500, Gor. 1856, pass.; Manzano, Annali, I, III, IV, V, pass.; Rutar, Gor., I, 126; R. Bednarik, Gor. in Trž. pokrajina v besedi in podobi, Gor. 1932, 122; Czörnig, 1969, 550–51; G. Caprin, Pianure Friulane, Trst 1970, 366.

Vh