Wodley

Wodley (Bodlaj), rod podjetnikov, ki se javljajo v arhivskih virih od srede 18. stol. dalje kot fužinarji, trgovci in založniki. Prvi je Luka st., fužinarski podjetnik v Kropi vsaj od 1742 dalje. Za del njegovih fužinskih pravic se že 1801 navajajo dediči, za drugi del pa Luka sam še 1817. — Luka ml., trgovec vsaj od 1758 dalje in sitarski založnik v Kranju vsaj od 1764 dalje, u. 1813. V Kranju je imel najmanj dve hiši. Trgoval je z železnimi izdelki iz Krope in Kamne Gorice ter s siti iz okolice Kranja; skladišče je imel tudi v Trstu. 1795 je posodil železarni na Dvoru pri Žužemberku 2000 gld. — Njegov sin Franc Ksaverij je ostal v Kropi (ali pa se vrnil tja) in od približno 1780 pišejo o njem kot o fužinskem podjetniku in lastniku vigenjca (še 1850 Bodlajev vigenjc). Bil je tudi založnik in je vsaj 1786 dobavil Kropi s Hrv. in z Ogrske 250 dunaj. metzov (15375 litrov) pšenice. Baron Ž. Zois mu je hotel 1812 prodati svojo bohinjsko železarno. — Janže (Hans) se navaja 1776 kot fužinar v Kropi; več o njem do sedaj ni znano. — Jernej, r. 21. avg. 1759 v Kranju, u. 4. febr. 1841 na Kor., je 1801 kupil fužino v Gitschtalu ob Gösseringbachu nad Šmohorjem v Ziljski dolini in jo preuredil v moderno valjarno pločevine. Konkurent prvi kor. valjarni v Lipici na Dravi pod Velikovcem je postal 1817, ko mu je lipiški tesarski polir Hribernigg baje izdal tovarniško skrivnost glede izdelave kvalitetne pocinkane pločevine. 1832 je zgradil še grünburško fužino. Obe fužini sta propadli v drugi pol. 19. stol. Jernej, ki ga navajajo tudi kot doktorja prava in advokata v Clcu, je imel 6 otrok, med njimi podjetnike Karla, Adolfa in Julija, ki vsaj 1844 nastopajo kot kolektivni lastniki firme »Jerneja Wodleya dediči«. — Karel, odvetnik v Clcu, u. 1879, je s poroko pridobil tudi del bleiberških svinčenih rudnikov. Prim.: Guber. arhiv, fasc. 60, 1817–42 (DAS); Münz- und Bergwesen, Krain, fasc. rd. št. 1595 (arhiv Dvorne komore, Dunaj); Žontar, Kranj 282, 290, 387–90; A. Müllner, Geschichte des Eisens in Krain, Görz und Istrien, Dunaj-Leipzig, 1909, 293, 296, 297, 313, 554; H. Wiessner, Geschichte des Kärntner Bergbaues, Clc II, 1951, 112; III, 1953, 126, 194; Kärntens gewerbliche Wirtschaft von der Vorzeit bis zur Gegenwart, Clc 1953, 225; J. Gašperšič, Vigenjc, 1956, 15, 19, 68; J. Šorn, Zč 1978, 83. Šorn