Bizjak

Wisiak (Wissiak, Bizjak), slikarji in freskanti v Kranju. Franc (v Kranju r. 10. okt. 1810 mlinar. pomočniku Gregorju in Elizabeti r. Veit ter u. 21. maja 1880) je bil verj. Layerjev učenec. 23. jun. 1836 se je por. s Terezijo r. Sešek, z njo imel sinova Anzelma (r. 21. apr. 1837, u. 9. marca 1876) in Edvarda (r. 11. okt. 1841, u. 21. jul. 1874), ki sta se izučila v očetovi delavnici. Njihove poljudno nabožne slike, raztresene po cerkvah na Kranjskem (zlasti Gorenj.) in Štaj., ne prinašajo vsebinskih novosti, pač pa se izražajo z dekorativnim koloritom. Kot Layerjevi epigoni so rutinirano vzornikovo umetnost sprevrgli v obrt skoraj samouške vrste, pri tem pa še ohranjali delavniško tradicijo in rokodelsko solidnost. Na ljudski ravni dopolnjujejo duhovno ozračje pobaročnega časa in izzvenevanja baročne tradicije v 19. stol.

Franc je 1832 preslikal vel. baročni o. (s pomočnikoma) na Rašici pri Šmartnem pod Šmarno goro; 1835 izdelal bandersko sliko za župnišče Ribnica; 1842 sv. Florijana za znamenje v Lahovčah. Številne so slike križevega pota: 1851 Jošt nad Kranjem, 1862 Čreta nad Vranskim, 1855 Češnjevek pri Kranju, 1861 Trška Gora pri Nov. mestu, 1866 ž. c. Luče ob Savinji, 1860 Prebold, 1861 Sela pri Kamniku, Stari trg pri Ložu, 1860 Tabor pri Vranskem; v nekaterih od teh c. (Češnjevek, Luče, Prebold) so še druga dela. Cerkv. slike imajo tudi p. c. Kranj — Čirčiče (sv. Družina 1842; sv. Andrej, sv. Ana 1849), Grad pri Cerkljah (sv. Lucija, sv. Barbara 1859, Smrt sv. Jožefa?), Šmartno pri Cerkljah (sv. Martin); ž. c. Reteče (sv. Ana, sv. Marjeta — s sinom Anzelmom) in Otočec pri Nov. mestu (Brezmadežna 1858). Freske je slikal v ž. c. Križe pri Tržiču (Kristus na Križu — strop prezbiterija, štirje evangelisti — ladja), Cerklje pri Kranju, zunanjščina mrtvašnice (Obujenje Lazarja 1859; a v ž. c. tudi sliko sv. Tomaža 1856 in Božjega groba), Zg. Brnik pri Kranju (Božje oko — prezb., Cerkveni očetje — ladja, Janez Krst. — fasada; tu še o. sliki sv. Marka in sv. Ane 1856). Posam. W-ova dela so tudi pri zasebnikih in v NM.

Anzelm je za c. Lj.-Dravlje 1863 naslikal Marijino oznanjenje in sv. Jožefa; Lahovče in Zalog pri Cerkljah 1869 križev pot; ž. c. Polje pri Lj. Janeza Krst.; Rova (pri Radomljah) 1862 Zaroko sv. Katarine, 1863 sv. Jožefa in sv. Aleša; Hrastje pri Šentjurju 1873 kopijo brezjanske M. B. Freske so se ohranile v župnišču Kranj (strop kapelice) in v ž. c. Tržič, kapela rožnega venca (Rojstvo, Vstajenje, Prihod sv. Duha, Marijino oznanjenje). Nekaj slik je pri zasebnikih. 1910 je bilo na razstavi 80 let upodab. umetnosti na Slov. v Jp razstavljenih več njegovih slik (gl. katalog, pod imenom Bizjak, a napačno Anton). — Edvard se je ukvarjal zlasti s soboslikar. obrtjo. V ž. c. Kranj je njegovo Marijino oznanjenje, v Zg. Besnici pri Kranju pa križev pot (z okviri vred). — W-om so pripisovali še dela v p. c. Petelinc pri Žlebeh in Rašica pri Šmartnem pod Šmarno goro, v ž. c. Peče pri Moravčah, Rova in Ustje pri Vipavi.

Prim.: gradivo A. Lisca (arhiv SBL); Steletovo gradivo; Kragl, Tržič 134, 137; Stelè, Kamnik 126, 216, 218, 390, 453; Thieme-Becker 36; Žontar, Kranj 261; ZD 1862, 99, 144; 1863, 133; I. Lavrenčič, Zgod. cerkljanske fare, 1890, 50, 56, 58, 63, 66, 69, 75; J. Lavtižar, Zgod. župnij v dekaniji Kranj I, 1898, 35; A. Stegenšek, Dekanija Gornjegrajska, 1905, 12, 13; F. Pokorn, Besnica pri Kranju, 1909, 121; Carn. 1911, 137; V. Steska, ib. 1914, 29–31; A. Koblar, G 1913, št. 52; Steska, 192; ZUZ 1926, 53, 112; 1933, 62; (J. Veider), Pod Grintovci 1941, št. 7; J. Curk, Topogr. gradivo II, 1966 (1967), 5, 70, 105; V, 1966 (1967), 48. Blh.