Toman

Toman, rod fužinarjev v Kamni Gorici na Gorenj. Priimek se je pojavil v zvezi s fužinarstvom tu l. 1667 (Simon), v Kropi pa 1670. Iz Zgor. Krope so bili Jernej (1700), Gašper (1747), Janez (1782) in Ignac (1816), vendar je težišče Kamna Gorica, kjer imajo T-i 1747 kar 26 fužinskih dni od vseh 48 takih deležev: Tomaž (17 dni), Janez Jurij (1699? do 1768, 6 dni), Gašper (3 dni); 1780 imajo ti kamnogor. »patriciji« že 37 fužin. dni: Janez Krstnik (Radovljica, 1731–94, 17 dni), Andrej (9 dni), Jurij in Simon (po 4 dni), Tomaž (3 dni). V zač. 19. stol. so popolnoma prevladali: samo Ignac je imel 1826 12 dni, Anton je 1828 zapustil svoji edinki 11 fužin. dni; Janez (u. 1836) je zapustil hčeri Mariji por. Petrovič v Radovljici (imel 8 otrok) 4.000 gld dote.

Imenovani Janez Jurij je 1754 kupil od Karla grofa Auersperga fužino in posest Zagradec ob Krki na Dol. za 22.000 gld, po njeg. smrti ga je nasledil Janez Krstnik, ki je 1776 postal plemič na osnovi imetja Zobelsberg (pl. Krški; von Gurkfeld) in por. Frančiško r. pl. Lukančič (u. 27, jan. 1795), ki je u. leto za možem; oba sta pok. v Zagradcu; Janez Krstnik je 1781 želel tu postaviti tovarno orožja, a koncesije ni uresničil. Brez potomcev je podjetje prešlo na Janezovo sestro Katarino vdovo Steiss in na njenega sina Joahima Ignaca; oba sta ga 1800 prodala Jožefu, ki je zelo povečal staro žebljarno; 1802 je vse prodal Ludviku baronu Lazariniju ter se preselil v Gradec na Štaj. — Prim.: A. Verbajs, Zgod. kamnogor. fare. 1898, 41, 44–5; A. Müllner, Gesch. d. Eisens in Krain, Görz u. Istrien. Wien-Leipzig 1909, 280–2, 289, 299–300; L. Podlogar, Iz zgod. kranjskih trgov. Kropa, V 1922, 17–20; R. Andrejka, Kropa in Kamna gorica. 1924, 28 sl.; Kron 1953, 84. Šorn