Steinmetz

Steinmetz, rodbina industrialcev izza 16. st., ki je že 1550 ulila zvon za Zadar; znana v Celju konec 18. in v prvi pol. 19. st. Kopali so glino za kalupe zvonov na Jožefovem hribu, ko jim je to mest. celj. svet prepovedal, pa na Golovcu. Prvi znani S. je bil Anton, lastnik milarne v Celju, Gosposka ul. 19. — Njegov brat Janez S., r. in u. neznano kdaj in kje, je 1784 po pogodbi s svojim bivšim delavcem Ant. Schifferjem (1754–834) le-temu dajal orodje in denar za ustanovitev podružne zvonarne v Zgbu, sam si pa zagotovil dobavo starih zvonov in kositra za svojo celj. zvonarno. Pogodba je 1787 ugasnila, ko je bil S. izplačan. L. 1799 je S. odprl pivovarno, od celj. zvonarja Franca Kaiserja pa kupil njegov obrat na Jožefovem hribu, hišo št. 65 (»Glockengiesserhaus«) ter ga vodil do 1807. — Ker je v 1. svet. vojni rekvizicija pobrala vse večje zvonove, so v razvidu le naslednji po njem uliti zvonovi: Celje 1788 in dva zvonova 1789; Šentjur, ž. c. 1798; Miklavški hrib pri Celju, p. c. sv. Miklavža, trije zvonovi 1791; Zadar, sv. Mihael in Velesovo, ž. c., srednji in mali zvon 1799; Frankolovo, ž. c., večji zvon 1800; Planina pri Sevnici, p. c. sv. Križa, mali zvon 1801; Podsreda, ž. c., trije zvonovi 1806; Polje pri Sv. Petru pod Sv. Gorami, ž. c., zvon 900 funtov, 1808. — S. si je pridobil veliko premoženje: graščine Zalog (1814), Hofrein, Helfenberg; posestva pri Novem Celju; opekarne na Ardorfer Hutweide; minoritsko samostansko poslopje (1817), ki ga je začel podirati, 1830 pa ga na dražbi prodal. — Z ženo Jožefo je imel hčeri Balbino, ki se je po očetovi smrti por. 1832 s Kamilom grofom Rüdigerjem. (oče poroke ni dovolil), in Jeanette. — Njegov brat Jurij S., r. neznano kdaj in kje,. u. 1861 neznano kje, prijatelj J. G. Seidlu (gl. čl.), je l. 1807 prevzel zvonarno. Ulil je zvonove za: Letuš pri Braslovčah, p. c. sv. Janeza Krst., dva zvonova 1807; Sv. Jurij pod. Donačko goro, p. c., veliki zvon; Zg. Ponikva, ž. c., dva zvonova, 1807 in 1809; Cirkovci pri Škalah, p. c. sv. Ožbalda, veliki zvon 1817; Leše, ž. c., veliki zvon; Begunje pri Lescah,. ž. c., dva zvonova; Sv. Peter pri Begunjah, p. c., en zvon 1818; Čelovnik, p. c. sv. Duha,. dva zvonova 1819; Sp. Dolič, p. c. sv. Marjete, mali zvon (300 funtov) 1820; Vojnik, p. c. sv. Florijana, veliki zvon; Kranj, p. c. Rož. venca, tri zvonove; Čirčiče, p. c., veliki zvon 1822; Sv. Vid pri Sevnici, p. c. Sv. Miklavža, sred. in mali zvon; Miklavški hrib pri Celju, p. c. Sv. Miklavža, dva zvona 1823; Žalec, ž. c. 1824; Nova Cerkev, ž. c., mali zvon 1826; Podčetrtek, ž. c., srednji zvon 1828; Griže, ž. c., dva zvonova 1829; Jelševec pri Makolah, p. c. Treh kraljev, tri zvonove 1830; Dobrina pri Žusmu, p. c. sv. Jakoba, veliki zvon 1838; Vinja gora (Pilštajn), p. c. sv. Križa, veliki zvon 1843; Prevorje, p. c. sv. Ane, veliki zvon 1845; Celje, ž. c. sv. Daniela; Miklavški hrib pri Celju, p. c. sv. Miklavža, veliki zvon 1849; Prevorje, p. c. sv. Ane, sred. zvon 1854. Jurijev sin Franc S. je po očetovi smrti prevzel 1861 zvonarno; že 1862 ni več v obrt. registru: lastnik zvonarne je postal Jožef Krisper. – Prim.: Steletovo gradivo; Orožen III, Cilli, 164; IV/1, Frasslau 33; Tüffer 440; V, Schallthal 51, 369; Drachenburg 166, 210, 290, 372, 461, 476, 546; VII, Roitsch 128; VIII, Neukirchen 95 233, 394, 532; Deut. Zg 1832, št. 74, 2; I. Orožen, Celska kronika. Celje 1854, 178, 182–3, 190–1, 212–3; I. Kukuljević, Vienac zabavi i pouci. 1880, 142–3; isti, Nadpisi sredovječni i novovjeki na crkvah, javnih i privatnih zgradah … u Hrvatskoj i Slavoniji. Zgb 1891, 300–1; J. Šašelj, ZZ 1891. 271–2; J. Lavtižar, Zgod. župnij in zvonovi v dekaniji Radolica. Lj. 1897, 99, 101; Andreas Gubo, Gesch. d. Stadt Cilli. Graz 1909, 311, 321, 331, 345, 354, 381; J. Šašelj; Carn. 1912, 229, 231; Anton Gnirs, Alte u. neue Kirchenglocken. Wien 1917, 195, 222; V. Hoffiller, Sv. Cecilija 1919, 70–1; F. Bulić, ib. 1920, 5–8; Fr. Kovačič, Zgod. lavant. škofije. Mrb 1928, 136; F. Stele, Polit. okraj Kamnik. Lj. 1929, 108, 215; J. Orožen, Zgod. Celja III, Celje 1930, 66; M. Marolt, Dekanija Celje. Mrb 1931, 51, 108, 123, 215; J. Orožen, Kron 1935, 162–3; Zagreb 1936, 317–8; K. Dočkal, Naša zvona i njihovi lijevaoci. Zgb 1942, 110. Blh.+Lc.