Sonce

Sonce, kranj. mešč., kasneje plemiška rodbina, v Lj. prvič omenjena 1522. Njena najpomembnejša člana sta: Janez st., r. neznano kje in kdaj, u. avg. 1613 v Lj. »star blizu 90 let«. Bil je 1593–4 član notr. mestn. sveta, 1599 osumljen luteranstva (njegova prva žena je bila menda svakinja Matije Klombnerja, SBL I, 464). Znal se je z uspehom opravičiti, ker je bil že 1602–3 izvoljen za, mest. sodnika, naslednja leta bil večinoma član notr. sveta 1608–9, 1609–10, 1612–3 in po ponovni izvolitvi 1613 še en mesec tudi župan. Drugič se je por. s Suzano, Per. — Njegov sin iz prvega zakona je bil Janez ml., dež. prokurator in odvetnik dež. stanov 1618–41, lastnik gradov Otočec in Gornji Mokronog, ki ju je morda pridobil že oče. Ok. 1619 je S. dobil plemstvo in naslov ces. svetnika, 1635 pa na lastno prošnjo deželanstvo; le-to mu je 11. dec. 1636 dež. zbor spet vzel, ker se je S. kot postaren vdovec oženil s hčerko nekega ranocelnika. Na lastno prošnjo in po posredovanju vplivnih sorodnikov (zet je bil deželan baron Janez Franc pl. Siegersdorf, graščak na Prežeku) so mu vrnili deželanstvo 20. marca 1637 (gl. Tavčar, Janez Solnce, Sn 1885–6; ZS III, Prijateljeva izd.; ZD IV, izd. Boršnikove). Njegov sin Volbenk Jakob je podedoval oba gradova. — Sin le-tega, Volbenk Gotard, r. neznano kje ok. 1677, u. 26, avg. 1713 na Otočcu; je bil menda zadnji predstavnik rodbine S. — Prim.: VI. Fabjančič, Knjiga sodnikov in županov II, 381 sl. (MALj); Dimitz III, 456–7; Valvasor XI, 119, 702, 425; I. Prijatelj, Tavčar, ZS III, 443 sl.; M. Boršnik, Ivan Tavčar, ZbD IV, 313 sl. (oba urednika ne ločita Janeza S. st. od Janeza S. ml.). S. K.