Sernec

Sernec, kmečka družina v Malečniku, je dala vrsto javnih delavcev na Spod. Štaj. Prvi znani pomembni prednik Janez, mlinar na Dravi v Mrbu, se je por. z Ivano, hčerjo iz Nürnberga priseljenega krznarja Karla Reybauerja, in se 1835 preselil v Slov. Bistrico na večje posestvo z mlinom. Med njunimi otroki sta se posebno uveljavila sinova Janko st. (gl. čl.) in Josip (gl. čl.), hči Ana, učiteljica, r. 1. jun. 1847 v Slov. Bistrici, u. 12. okt. 1940 v Mödlingu pri Dunaju, pa je od 1868 sodelovala pri dilet. predstavah mrb Čitalnice. — Od sinov Janka st., por. z Josipino, sestro odvetnika Gvidona Srebreta (gl. čl.), so se javno udejstvovali Janko, Vladimir in Dušan (gl. čl.). Janko S., r. 2. jul. 1872 v Mrbu, u. 6. jan. 1915 v Čačku, je po gimn, študiral medic. v Gradcu, nato se naselil kot praktični zdravnik in zobozdravnik v Celju ter si s požrtvovalnim rodoljubjem in delom pri Sokolu pridobil splošen ugled. L. 1914 je moral na srb. fronto, kjer je bil ujet. Pri opravljanju zdravn. službe v Nišu se je okužil s pegavico in za njo u. — Njegov brat Vladimir je bil r. 14. nov. 1879 in u. 20. sept. 1923 v Mrbu. Po tamkajšnjem gimn. ter pravnem študiju v Gradcu je bil odvetn. pripravnik pri dr. Franu Rosini (SBL III, 133–4), dr. Karlu Slancu (gl. čl.) v Nov. mestu in dr. Danilu Majaronu (SBL II, 20–3). v Lj., nakar je odprl lastno pisarno v Mrbu. Tu je s Fr. Rosino ustanovil Sokola. V zvezi s sokol. zletom v Ruše na Vidov dan 1914 so ga aretirali, odgnali v graške zapore, nato poslali na fronto. — S. je bil od 1919 do smrti starosta mrb Sokola, član načelstva Posojilnice in nekaj časa predsednik mrb Čitalnice ter JDS; por. se je z Jelko Stare. Njunega mlajšega sina Janka, r. 23. jun. 1915 v Mrbu, so 26. febr. 1942 ustrelili Nemci na Banjici. Po gimn. (mat. 1934) v Mrbu je študiral ekonom. vede v Parizu (tu prom.) in Londonu, potem služboval na trg. odd. zun. ministr. v Bgdu. Pisal je članke Iz angl. polit. življenja (Sdb 1938, št. 1–4) in v Voix européennes.

Janezov drugi sin Josip (gl. čl.) se je por. s Terezijo, hčerjo dr. Štefana Kočevarja (SBL I, 486–7). Od njunih otrok je pomembno posegel v slov. javno življenje Janko ml. (gl. čl.), sin Gvido je bil odvetnik v Celju in tu nekaj let starosta Sokola; hčeri Mila in zlasti Melanija sta sodelovali pri predstavah Dram. društva v Celju. — Prim.: KCM 1916, 42–3 (s sliko zdravnika dr. Janka S-a); J 1923, št. 222; Sokolski glasnik 1923, 321; Tabor 1923, št. 213–6, 221; Spomini Josipa Serneca. 1927; Ob tridesetletnici mrb Sokola. 1937; Baš, ČZN 1939, 106–7; MV 1940, št. 231, 234; Orožen, Zgod. celj. Sokola. 1940. B. R.