Serajnik

Serajnik, prvotno kmečka kor. družina, ki je iz nje baje izhajala Miklova Zala. Pomemben je bil Domicijan S. st., prosv. delavec, r. 12. sept. 1847 v Šentjakobu v Rožu, u. 27. okt. 1929 v Konjicah. Obiskoval je osn. šolo v r. kraju, gimn. v Gor. in učiteljišče v Clcu. Po mat. 1867 je bil proviz. učitelj v Spittalu, definit. okr. 1871–7 v Šentilju na Dravi, okr. 1877–82 v Konjicah, okr. 1883–908 na Ptujski gori in vsaj od 1887 nadučitelj. Že upok. je živel nazadnje v Konjicah. — Narodno zavedni S. se je 1877 umaknil nem. nestrpnosti v Šentilju s preselitvijo na Štaj. Zlasti na Ptujski gori je dvigal sadjarstvo in čebelarstvo; za gospodar. zasluge so mu tu 1925 priredili »S-ovo slavnost« — Da bi utrjeval slov. nar. zavest, je kot vnet pevec ustanavljal in vodil moš. pev. zbore, pa tudi majhne instrument. skupine, poučeval igranje na citre in druge instrumente. —Objavil je članek Petje v ljud. šoli z ozirom na domoljubno in cerkv. pesem (P 1887, 129–33). Njegov in Elize Wüstner sin Domicijan S. ml., glasbenoprosv. delavec, je bil r. 8. febr. 1873 v Šentilju na Dravi, u. 14. apr. 1963 v Malečniku. Končal je učiteljišče 1892 v Mrbu, hkrati se učil violončelo na Glasb. šoli mrb Filharmon. društva. Učiteljeval je na Ptujski gori, od 1895 v Ptuju, 1897 do upok. 1925 v Ormožu. — Tu je poživil nar. gibanje, gospodar. prosveto, zlasti pa glasb. življenje, osnoval (tudi v okolici) več zborov (tamburaški zbor, več godb na pihala, godalni kvartet) in z njimi prirejal javne nastope. — Skladal je otroške in šolar., cerkv. pesmi, objavile so jih zbirke: A. Kosi, Letni časi. 1905 (1 pesem); isti, Šopek šolskih pesmi. II. d. 1906 (3 pesmi); H. Druzovič, Pesmarica. I. 1909, 1920² (6 pesmi), 1925³ (1 pesem); II, 1909, 1920², 1923³ (1 pesem); Jos. Pavčič, Našim malčkom! Malim pianistom! 1920, 1930², 1936³ (3 pesmi za klavir s podloženim besedilom); isti, Slov. narodne za klavir. I. Priredili Z. Bradačeva in S. Hrašovčeva. 1953 (1 pesem); Zk 1924, 188 (1 pesem); Adolf Gröbming, Osn. vijolin. šola. II. a zv., 1926 za violino in klavir s podloženim besedilom (1 pesem). — Med otroš. pesmimi sta najbolj znani Zima, zima bela (O. Župančič) in Ob bistrem potoku je mlin. —

Njegov brat Franjo S., violinist, glasb.-prosv. delavec, r. 6. avg. 1874 v Šentilju na Dravi, u. 2. febr. 1955 v Mrbu. Obiskoval je 1884–9 gimn. v benedikt. samostanu Admont, učiteljišče 1889–93 v Mrbu. Učiteljeval je 1893–4 pri Sv. Antonu (Cerkvenjak) v Slov. goricah, 1894–5 v Hajdini, 1895–8 na Ptuj. gori, 1898–9 na Jurskem vrhu (prej Sv. Jurij ob Pesnici), 1899–919 v Središču ob Dravi. Bil je mobiliziran med 1. svet. vojno, obtožen in več mesecev zaradi domnevnega srbofilstva zaprt v Gradcu. Po preselitvi 1919 v Mrb je bil učitelj na osn. šoli, pomožni pa za violino na GM 1919–33 in koncertni mojster njenega orkestra, od 1933 zasebno poučeval violino. Od okr. 1936–9 je vodil godalni kvartet, ki ga je sestavil s svojimi učenci.

Oče mu je bil prvi učitelj violine; osemleten je S. opravil sprejemni izpit na dunaj. konservatoriju, a se vanj ni vpisal. Kot učiteljiščnik je na mrb Glasb. šoli Filh. društva v dveh letih končal 6-razredni violinski tečaj (Franc Schönherr), hkrati vodil na učiteljišču vokalni kvartet. Bil je virtuozen violinist, nastopal solistično na koncertih v Mrbu, Lj., Gradcu in manjših krajih; izvajal je mdr. koncerte Mozarta, Beethovna, Viottija, Mendelssohna, Brucha, Dvořaka (Lj., jul. 1893 1. slov. izvedba), Rubinsteina (za 30-letnico društva Triglav v Gradcu). Pred prvo svet. vojno je z bratom Domicijanom ml. igral v ormoškem godaln. kvartetu. V Središču je ustanovil pev. in tamburaški zbor ter okr. 1907 tedaj znano godbo na pihala, nastopajočo do 1914 na proslavah od Mrba do Ljutomera; zanjo je komponiral in prirejal skladbe.

Za pouk je izdal Jsl nar. pesmi za dvoje gosli. I., II. 1930. Njegove pesmi za 1- ali 2-glasni mladin. zbor so objavili: A. Kosi, Letni časi. Središče 1905 (1 pesem za 2-glasno petje s spremljavo klavirja); isti, Šopek šol. pesmi. I., II., 1906 (okr. 20 pesmi); H. Druzovič, Pesmarica. I. Dunaj 1909, Lj. 1920² (po 3 pesmi), 1925³ (10 pesmi); Šol. oder. I. zv., Lj. 1924 (napev k igrici Povodni mož); Mladina poje. I. Lj. 1960 (ponat. 1 pesmi). — S. je tudi pesnil: Slike iz kor. šole. I.—III. Mir 1909, št. 6, 8, 19; 1 pesem ib. 1910, št. 24; otroške pesemce (Mlado J 1934, 375, 384; 1935, 8, 30, 48, 104). — Le-tega nečak, sin Domicijana ml. je

Domicijan S. najml., slikar in arhitekt, r. 5. nov. 1899 v Ormožu, živi v Lj. Obiskoval je osn. šolo 1907–11 v r. kraju, gimn. 1911–7 v Mrbu in 1919–21 (mat. 1921) v Ptuju, študiral v Lj. 1921–6 arhitekturo pri J. Plečniku (SBL II, 372–6) in Vurniku ter dipl. 1926. L. 1927–36 je bil grafik v Deln. tiskarni v Lj. in 1933–41 imel z ing. J. Omahnom (SBL II, 225) atelje za notr. arh. Bil je 1944–5 interniran v Dachauu, po vrnitvi do 1947 arhitekt v ministr. za gradnje LRS, od 1947 do upok. 1959 pa direktor lj. Slovenija Projekta. — Kot slikar samouk je izšel S. iz prve povojne slikar. generacije, ki je bila vključena v Klubu mladih; 1921–7 je S-ovo intenzivno obdobje, ko dela risbe, pastele, olja, motivično pa figurativna dela, tihožitja in pokrajine, ki sta nanje vplivala ekspresionizem in nova stvarnost (Moj oče, NarG). Značilna je njegova težnja po plastičnosti, prevladuje pa jasnost arhitekta nad nedoločno čustvenostjo lirika. V l. 1927–33 se je usmeril v grafika. Zaposlen v tiskarni, je opremljal knjige Tisk. zadruge npr.: A. Gradnik, Kitajska lirika 1928; I. Tavčar, ZS 1929; O. Župančič, Naša beseda. Izbor 1929; S. Kosovel, Zbrane pesmi 1931; Stendhal, Rdeče in črno 1932; T. Seliškar, Nasedli brod 1932; E. Zola, Germinal 1933; S. Zweig, Marija Antoinetta 1933; F. Kidrič, Prešeren I., II. 1936–8. — Izdeloval je osnutke za plakate, razglednice, ilustracije, vrednotnice, dekorat. tkanine ipd. V grafiko je vpeljal nar. ornament; S-ovi osnutki za čipke so dosegli priznanje doma in po svetu. — Na arhitekturo se je osredotočil 1932–41 in od 1945 dalje. Načrtoval je notr. opremo za stanovanja (jedilnice, spalnice, stilno pohištvo, hotelsko opremo), enodruž. hiše, počitn. hiše v Gozdu Martuljku (1938) in Podkorenu (1939), Ljud. skupščino LRS (1958), Lovski klub LRS (1962). — Projektiral je z J. Omahnom Šlajmerjev dom (dograjen 1939), zgradbo za Oblastni ljud. odbor v Bihaču (1947), tiskarno v Kočevju (1957), Dom na Velem polju (1962). — Udeležil se je razstav v Hodoninu (ČSSR 1924), Sarajevu (1926 s Klubom mladih), Lj. (1927 na velesejmu), Londonu (1930) in na mednar. razst. arhitekture v Budimpešti (1930). — Prim.: za Domicijana st.: Kronika Drž. ljud. šole na Ptujski gori (Slov. šol. muzej v Lj.); Schematismus d. Volksschulen Steiermarks. Graz 1901, 247; J 1927, št. 214 (s sliko); 1929, št. 254 (s sliko); za Domicijana ml.: Kronika Drž. ljud. šole v Ormožu, Hardek; (Slov. šol. muzej v Lj.); Marburger Zg 1891, 16. jul.; Joh. Alex. Rožek, Schematismus d. Volksschulen Steiermarks. Graz 1897, 135; -až-, PD 1963, št. 7; za Franja: Zgod. osn. šole v Središču (Kronika Drž. ljud. šole v Središču, Slov. šol. muzej v Lj.); Marburger Zg 1891, 16. jul.; F. Kovačič, Trg Središče. Mrb 1910, 235–6; MV 1930, št. 232 (ponat. UT 1930, št. 20); MV 1934, št. 175; Dr. E. B., Mariborer Zg 1939, št. 68; LdP 1954, št. 191 (s sliko); VMb 1954, št. 182; Sred. glasb. šola Mrb 10 let v svobodi. 1955, 20–2; za Domicijana najml.: Spominski almanah 196 (slika), 330; K. Dobida, LZ 1926, 749–50; isti, M 1930, 310 (s sliko); Kron 1940, 6; F. Šijanec, Sodobna slov. lik. umetnost. Mrb 1961, 140, 446. Alc.+Mšč.