Rosetti

Rosetti (Rossetti, Rosseti), plemiški rod iz Ferrare, od 2. pol. 14. stol. v Bergamu. Ena veja pridobi posestva na Goriškem in Notranjskem. Janez Anton, u. 24. jun. 1670, je bil deželni pisar na Kranjskem, pozidal grad Rosenek pri Šentvidu pri Vipavi, dobil 1643 gor. in 1655 kranjsko deželanstvo. Od njegovih treh sinov, ki dosežejo 1676 (intimirano 1678) baronstvo, je u. prvi Janez Franc. por. z Zofijo grofico Petazzi, 1711 brez otrok; tretji sin, Janez Marko, je bil lj. stolni kanonik, generalni vikar in pičenski škof ter u. 9. nov 1691; drugi sin, Janez Bernard, je bil višji rudarski sodnik na Kranjskem, imel iz dveh zakonov 6 otrok in u. že 8. apr. 1678 (op. ur.: 8. apr. 1687). Rod je ohranil samo Bernardov prvorojenec Janez Mark Anton, r. 2. maja 1673. Le-ta je študiral pravo v Parmi kot konviktor plemiškega kolegija in imel javno disputacijo, za katero je dal natisniti teze: Ex iure universo, decretalium, digestorum, codicis, praxis, theoreticae criminalis et civilis, necnon consuetudinum feudalium decerpta problemata. Parmae 1696. Istega leta je (po Pohlinu) v Padovi izdal La sacra Lega overo canti. Poleg dediščine po očetu (Rosenek, Prestranek, Orehek pri Postojni) je podedoval po stricu Janezu Francu še Školj (Neukoffel) pri Divači in Šekule (Schecklhof). Rod je edini nadaljeval Mark-Antonov sin (4. otrok od sedmih) Janez Karel Leopold, r. 22. marca (maja?) 1719, u. 22. maja 1786, od 1772 kranjski deželni odbornik. Njegov sin Bernard, zadnji svojega rodu, r. 9. maja 1756 v Lj., u. 24. maja 1817 na Tržaškem (campagna Pontini) za legarjem, je bil od konca 18. stol. do smrti zelo ugledna osebnost. Bil je ces. komornik, stanovski odbornik kranjski, deželnoglavarski svetnik v Lj., od 1796 »administratorni zakupnik« loškega posestva freisinških škofov (pogodba sklenjena za 9 let), 1797 za prve francoske okupacije 1. apr. (12. germinala) od Napoleona imenovan v desetčlanski osrednji gubernij na Kranjskem. 1801 dež. glavar na Kranjskem, 1803–5 avstr. guverner v Kotoru (v apr. 1804 se je po Lj. razneslo, da so ga Črnogorci ubili: 19. pismo med Breckerfeldovo koresp. v DAS), 18. jun. 1808 dež. glavar na Kranjskem do 6. jan. 1809; ob prihodu Francozov guverner v Trstu, nato vladni predsednik (podpredsednik?) v Galiciji (po Kopitarjevih pismih Zoisu se je obotavljal iti v Galicijo in bil 31. marca in 11. maja 1810 »še zmeraj« na Dunaju), od konca okt. 1815 provizorni vodja primorskega gubernija v Trstu, od srede avg. 1816 do smrti guverner v Trstu. Povsod, kjer je služboval, je zapustil sloves odličnega upravnika in blagega človeka. Bernard R. se je 4. nov. 1801, ko je bil prvič dež. glavar na Kranjskem, poročil v lj. stolnici z Alojzijo r. grofico Lamberg, ovdovelo grofico Strassoldo, ki je že 25. maja 1804 u. — Prim.: DAS: Stanovski arhiv, gl. repertorije 1783–92; 1793, 1794, 1796, 1797–801, 1808–10; prav tam: Zapuščine in kuratele, gl. repertorij 1814–36; prav tam: Breckerfeldova korespondenca; München: Kreisarchiv HL 4, fasc. 31, št. 58 in fasc. 32, št. 65; Valvasor III, 384; IV, 523, 579; VII, 691, 759; IX, 106; XI, 409, 414, 472–3, 506; Pohlin 46; LN 1797, št. 23–48; LZg 1816, št. 40, 50, 67; 1817, št. 35; G. Mainati, Croniche ossia Memorie storiche sacro-profane V (Venezia 1818) 301 in VI (Ven. 1818) 2, 4, 199, 202, 206, 242–4; J. Siebmachers Grosses u. allgem. Wappenbuch IV, 2: Krainer Adel (Nürnberg 1858) 17, 30, tab. 16; Dimitz IV, 85, 123; F. Wiesthaler, Val. Vodnika izbr. spisi (Lj. 1890) 73; J. B. Witting, Jb. der k. k. Herald. Ges. Adler, N. F. V–VI (Wien 1895), 254–6; Schiviz (Görz 1905) 98, 165; J. Polec, Kraljestvo Ilirija (Lj. 1925) 5, 70, 81², 105¹; Kidrič, Zgod. 432 (toda Anton R., Bernardov brat, ni bil oženjen; pač pa je bila Bernardova žena r. grofica Lamberg); isti, ZKor 1941, 85, 149, 154, 160, 164, 166, 168; Andrejka, Vrhovni predstavniki drž. uprave na Kranjskem od 1747 do 1941, GMDS 1943, 104, 108 op. 19. Lkn.

ROSSETTI, plemiški rod, izhaja iz Ferrare. Od druge pol. 14. stol. so živeli v Bergamu, od koder so prihajali tudi Valvasorji. Ena veja si je pridobila posestva na Notranjskem in Gor. Njen prvi znani član je Janez Anton Rossetti (u. 24. jun. 1670), ki je pozidal grad Roženek (Podbrje pri Podnanosu) v zg. Vipavski dolini. 1643 je dobil gor. in 1655 kranjsko deželanstvo ter bil dežel. pisar na Kranjskem. Rod so nadaljevali njegovi trije sinovi: Janez Franc, por. z Zofijo Petazzii in lastnik gospostev Roženek in Školj pri Divači ter je 1711 umrl brez otrok; drugorojenec Janez Bernard, lastnik gospostva Orehek pri Postojni (kupljeno od kneza Portie), kot dolgoletni višji rudarski sodnik na Kranjskem je prihajal v ostre spore s fužinarji v Železnikih, Kropi in Kamni Gorici; iz dveh zakonov je imel šest otrok, a je u. že 8. apr. 1678 (ali 1688); tretji sin Janez Marko je bil lj. stolni kanonik, generalni vikar in škof v Pičnu. V tem obdobju (1676) si je pridobila rodbina, ki jo je nadaljeval le Janeza Bernarda prvorojenec Janez Mark Anton (r. 2. maja 1673, u. 1748), baronski naslov. Janez Mark Anton je študiral pravo na plemiškem kolegiju v Parmi in tam 1696 objavil delo Ex iure universo, decretalium, digestorum, codicis, praxis, theoreticae criminalis et civilis, necnon consuetudinum feudalium decerpta problemata. Istega leta je v Parmi izdal še La sacra Lega overo canti. Poleg dediščine po očetu (Orehek) je po stricu Janezu Francu podedoval še gospostvi Roženek in Školj ter z njim zvezano gospostvo Šikulje (Šekule, Škulje) pri Divači. Kot poročajo kranjski deželni stanovi cesarju 10. maja 1713, so se v času velikega tolminskega punta, ki je zajel tudi področje Krasa, na teh gospostvih upirali tudi Rossettijevi podložniki. Rodbino je nadaljeval Marka Antona četrti otrok (od sedmih), sin Janez Karel Leopold(r. 22. mar. 1719, u. 22. maja 1786), kranjski dežel. odbornik. Ta je na nepoznan način družini odtujil njeno prvo in najstarejše gospostvo Roženek, saj se sredi 18. stol. kot lastniki že javljajo Garzarolliji. Najslavnejša in hkrati poslednji izmed Rossettijev je bil Karla Leopolda sin Bernard(r. 9. maja 1756 v Lj., u. 24. apr. 1817 na Tržaškem), poročen (1801) z Alojzijo, grofico Lamberg, ovdovelo grofico Strassoldo (u. že 25. maja 1804). Bernard je 1801 povečal družinsko posest za gospostvo Šilentabor, ki ga je dobil od sorodnice baronice Raunach s pogojem, da je poravnal vse njene dolgove v višini 3.004 gold. Toda že 1802 je Kraški dvorni kobilarni (Lipica) prodal za 30.000 gold. gospostvo Šikulje. 1809 na za 150.000 gold. poštnemu mojstru v Sežani Matiji Dolencu še preostalo svojo posest (Školj, Orehek, Šilentabor). Kot visok uradnik je napravil odlično kariero. Bil je ces. komornik, kranjski stanovski odb., deželnoglavarski svetnik v Lj., od 1796 do 1803 poslednji administrativni zakupnik loškega gospostva freisinških škofov, za prve franc. zasedbe 1797 imenovan od Napoleona v desetčlanski osrednji gubernij na Kranjskem, 1801 dežel. glavar na Kranjskem, 1803–05 avstr. guverner v Boki Kotorski, 1808–09 spet dežel. glavar na Kranjskem, ob prihodu Francozov 1809 guverner v Trstu, nato vladni preds. v Galiciji in končno od 1815 najprej provizorni vodja prim. gubernija in od srede 1816 pa do smrti 1817 guverner v Trstu.

Prim.: J. V. Valvasor, Die Ehre..., III, 384; IV,523, 579; VII, 691, 759; IX, 106, XI, 409, 414, 472–73, 506; A. Dimitz, Geschichte Krains IV, Laibach 1876, 85, 123, 255; F. Kidrič, Zgodovina slov. slovstva, Lj. 1929–1938, 432; F. K. Lukman, Rosetti v SBL III, 133; P. Blaznik, Škofja Loka in loško gospostvo. Škofja Loka 1973, 322, 333, 444, 445; B. Marušič, Po poteh velikega tolminskega punta 1713, II, Lj. 1976, 23, 24; M. Smole, Graščine na nekdanjem Kranjskem, Lj. 1982, 317, 332,355, 356, 365, 479, 480.

Štih