Ravbar

Ravbar (Rauber), kranjska plemiška rodbina, pobaronjena v 16. stol., izu. na Kr. v 19. stol. Njene korenine segajo nemara v dobo karantanskih vojvod, ko je imel ta rod v času med smrtjo prejšnjega in ustoličenjem novega vojvode pravico, ropati po deželi. Prvi v listinah izpričani zastopnik tega rodu je bil Matija Engelschalk (ok. 1370), ki se je njegovih potomcev zaradi omenjene pravice že prijelo ime Ravbar. Omenjajo se Ivan, Urh in Herman R. 1466 kot bojevniki cesarja Friderika III. v vojskah zoper Matija Korvina. L. 1462 pomaga Nikolaj R. z drugimi kranj. plemiči rešiti cesarja Friderika na Dunaju pred obleganjem upornih Dunajčanov. Cesarski glavar v Trstu (1473–80), Nikolaj R., je morda istoveten z Nikolajem R-jem, ki je 1492 prišel koroškemu plemstvu na pomoč, da so pod vodstvom dež. glavarja Rudolfa Khevenhüllerja pri Beljaku potolkli 20.000 Turkov pod Ali pašo. Iz zakona z Dorotejo Lueger iz rodu Predjamskih vitezov (gl. SBL II, 478–9) se mu je rodil 1466 sin Krištof R., ki je postal 2. škof lj. in slovel kot državnik in vojskovodja (gl. članek). Nikolajev nečak in naslednik v cesar. glavarstvu (1482–98) v Trstu, Gašper R., poročen s Katarino Lueger iz rodu Predjamskih, je na cesarjevo povelje 1483 oblegal ter 1484 uničil Erazma Luegerja Predjamskega, poslednjega kranj. roparskega viteza (SBL II, 478). Gašperjev sin Ivan R. je z materjo ustanovil beneficij sv. Barbare pri lj. stolnici. Vtem ko sta Nikolaj in menda tudi Gašper gospodovala na Notranjskem (Mali grad pri Planini), je starejša veja R-jev pod Friderikom R-jem, poročenim z Ano Eggensteinerjevo, že 1433 dobila od celjskih grofov grad Kravjek na Dol. v fevd. Friderikov sin Lenard R., vrhovni dvorni maršal cesarja Maksimilijana I., je pridobil 24. dec. 1516 rodbini baronstvo. Njegov sin Kozma R. je bil od 1565–79 dež. oskrbnik na Kranjskem (u. 7. jan. 1579, pokopan v lj. stolnici). Iz zakona z Nežo pl. Purckstall se mu je rodil sin Adam R., gospod na Kravjeku in Krumperku, ki je v bitki pri Sisku 22. jun. 1593 kot konjeniški glavar kranjskih težkih strelcev mnogo pripomogel k zmagi nad Turki pod Hasan pašo (gl. Štrekelj, SNP I, 51–9 in tam naved. vire). Njegov sin Janez Friderik R. je bil ces. uradni predsednik (Amtspräsident) na Kranjskem, njegov vnuk Franc Adam R., poročen z Marto Haller s Koroškega, pa višji cesarski glavar v Karlovcu. — Po svoji nenavadni telesni moči (prelomil je z golimi rokami vsako podkev) in svoji dolgi, do nog in nazaj do pasu segajoči bradi je slovel Andrej Eberhard R., r. 1507, u. 1575. Bil je vojni dvorni svetnik in ljubljenec cesarja Maksimilijana II. Svojo prvo ženo Heleno, cesarjevo nezak. hčerko, si je (po Valv.) pridobil v turnirju s Špancem, katerega je premagal in vtaknil v vrečo. Z drugo ženo Uršulo pl. Csillag je imel po vrsti četvero dvojčkov (7 hčerk in 1 sina). Pokopan je bil v svojem gradu Petronellu na Nižeavstrijskem. O njem je zložil F. Cegnar (SBL I, 74) po nar. pripovedki balado Andrej Ravbar in španski vitez, Peter Hicinger (SBL I, 323) povest s sliko Močni baron Ravbar (1858) ter D … z enakim naslovom »povest iz slov. zgodovine« (Lj. 1905). R-jev rod se je že v 15. stol razširil tudi na Nižeavstrijsko in Štajersko, kjer so imeli R-ji graščine Krumau, Petronell, Karlstätten, Thalberg, Breitberg in Plankenstein (Zbelovo pri Ločah), v Gradcu pa dvorec Rauberhof. Štajerska veja R-jev je ugasnila 1809 s polkovnikom Ksavierom R-jem, kranjska pa s smrtjo 86-letne Ane baronice R., u. v Lj. 1. maja 1865. Najdlje se je držala erdeljska veja, ki jo je osnoval Oton Henrik, drugi sin Fr. Adama R-ja, por. z Marijo Uršulo baronico Engelshaus. Zastopnik tega rodu je bil še okoli l. 1900 podpolkovnik Štefan baron R. — Prim.: Dimitz I/1, 276, 292; III, 246, 249; Erberg, Sammlungen von Portraiten, št. 41 (s sliko Andreja Eberh.; fotokopija v NUK, Ms 1044); Gruden, 294–7 (slika Krištofa R-ja 295, 601, 603), 386–7 (slika Andreja Eberharda R-ja 387), 786–8; Schiviz, Krain; Valvasor VIII, 700, 760; IX, 70; X, 290, 296, 314–5, 337, 341; XI, 49, 207, 232, 269, 316–7, 376, 598, 631–5, 688; XII, 65; XV, 349, 364–5, 367, 374, 422, 430, 464, 523; Wurzbach XXV, 29–30; IB 1840, 77–9; 1841, 53–5; K. Prenner, Carn. 1841, 133, 137, 141, 145, 149, 153; 1842, 416; Siebmacher's Gr. u. allgem. Wappenbuch IV, 2: Krainer Adel, Nürnberg 1858, 17, tab. 16; Radics, MHK 1860, 52; Koblar A., IMK 1900, 221. Ara.