Rain

Rain (Rein), kranjska plemiška družina, iz katere so izšli podporniki slov. protestantizma in kasnejši pisci. Njihovo poreklo ni znano. Prvikrat se omenja na Kranjskem l. 1354 neka Mayly roj. R., vdova po Janezu Hounburgu, kot lastnica Pustega gradu (Wallenburga) pri Radovljici. Bržčas njen sorodnik je bil Jurij pl. R. (u. 1474), med 1469 in 1471 kranjski vicedom, ki se je z uspehom boril zoper Turke in v boju z njimi padel. Franc pl. R., graščak na Strmolu pri Cerkljah nad Kranjem, je bil 1543 stanovski odbornik. To je tisti, ki se je vnel za protestantizem in o katerem pravi Primož Trubar, da je bil mnogo let zapored odbornik, blagajnik in prisednik kranjskih dež. stanov ter da ga je vezala z njim že 1535 »krščanska ljubezen, zvestoba in prijateljstvo«. Njegov sin Jurij, por. z Margareto Paradeiser, je bil od 1568 tudi stanovski odbornik. Imel je več otrok in je zanje vzdrževal na Strmolu posebnega učitelja, Gregorja Kristanca, dušno pastirstvo pa je hodil na grad opravljat iz Kranja J. Knafelj (SBL I, 470). Bil je v tako tesnih zvezah s Trubarjem, da je šel ta kot superintendent njegovemu sinu Francu Juriju (r. 1562) za krstnega botra. Ko je bilo le-temu 13 let, mu je Trubar posvetil svojo knjigo Katekizem z dvejma izlagama (1575), ker da je »kot boter dolžan poleg staršev, sorodnikov, sosedov in učiteljev, skrbeti za svoje kumče in ga učiti katekizma« in ker se hoče pokazati hvaležnega za »raznovrstne dobrote, ki so jih bili izkazali njegov ded, oče in mati njemu in njegovim«. Istemu Francu Juriju je tudi J. Dalmatin posvetil primerek svojega prevoda Biblije, imenujoč ga »svojega zapovednika in zavetnika«. Primerek Biblije z vtisnjenim Jurijevim imenom na izvirnih platnicah in lastnoročnim Dalmatinovim posvetilom 8. jan. 1584 (faks. posvetila gl. Kidrič, Bibliotečni problem in univerza, Zgod. slov. univerze do leta 1929, 428) hrani NUK (sign. R 10053). Njegovi materi, že omenjeni Margareti, in njeni sestri Mariji por. Khisl s Fužin, pa je »kot posebno pobožnima ženama« posvetil Janž Tulščak svoje Krščanske lejpe molitve (20. febr. 1579). Najbrž njen sin Franc Krištof pl. R. se je moral s svojima sinovoma v smislu cesarskega edikta z dne 1. avg. 1628 izseliti na Nemško, medtem ko je vsaj ena veja R-ov rekatolizirana ostala doma, kupila grad Turn (Radelsek) pri Premu (gl. članka o Ferdinandu in Janezu Frid. R-u), in potem ok. 1700 izumrla. Protestantsko usmerjeni R-i so bili torej med tistimi kranjskonemškimi fevdalci, ki jih je verska agitacija slov. protest. piscev skoraj za celo stoletje pritegnila v slov. jezikovnokulturno območje. — Prim.: P. Trubar, Katehismus z dvejma izlagama, 1575, 9–10; J. Tulščak, Krščanske lejpe molitve, 1579, 2–4; Valvasor IX, 80, 83 sl. (grb), XI, 463, 562; Dimitz III, 378; Hoff I, 118; Drugi Trubarjev zbornik 1952, 279; SBL I, 119; Rupel, Slov. prot. pisci 112, 116, 245, 285, 310; Žontar, Kranj 183, 192. Gpn.