Pucher pl. Puchenthal

Pucher (Puecher, Buecher) pl. Puchenthal, lj. trgovska, nato plemiška rodbina od 17. do 19. stol. – Janez Krištof P., r. 1628 neznano kje, u. v Lj. 26. marca 1721, star 93 let. V Lj. se je naselil ok. 1659, se 15. nov. 1660 poročil z vdovo Marjeto Bresk, hčerjo Katarine, vdove po lj. pivovarju in mestnem orožarju Mihaelu Kreglu (Krüegl), in postal kramar. Od tašče (u. 1665) je pridobil hišo pred Vicedomskimi vrati (dan. Kongresni trg 7), ki jo je 1677 zamenjal s hišo Urše Homber Pred škofijo (dan št. 16). L. 1662 je dobil v last trgovino dimnikarja Gabriela Plazerja; 12. febr. 1663 je dosegel meščanstvo; 25. jul. 1672 je bil izvoljen v zunanji mestni svet, 1682 je bil stalni notranji svetnik, 1686–9, 1696–7, 1700–2 mestni sodnik. L. 1699 je dobil plemstvo s pridevkom Puchenthal. L. 1704 je bil mestni stotnik za okraj Trg, 1710–2 pa lj. župan. V njegovi dobi je mesto 1711 postavilo novo strelišče, so jul. 1711 pričeli zidati 12 kapelic od župne cerkve sv. Petra do romansko cerkve Dev. Mar. v Polju in jih dozidali v treh mescih, so 1711 uršulinke obdale svoj veliki vrt z visokim zidom, so 1708–14 zidali semenišče Carolinum, ki je bilo 1711 v glavnem pod streho, ter pričeli graditi novo cerkev na Šmarni gori in na Dobrovi. – Po svoji drugi ženi Uršuli r. Kolar, vdovi po Matiji pl. Radiču (poročeni prvič 4. nov. 1683), materi pozn. mestnega sindika iur. dr. Franca Lud. pl. Radiča, je dobil v last dve koči na Poljanah, ki jih je prezidal v eno samo hišo z vrtom (dan. Poljanska c. 13). To »domus puecheriana« je 1690 kupil od njega Jakob Sitar. L. 1684–5 je posedoval tudi hišo v Florjanski ul. (sedaj št. 26), ki je 1685 prešla na med. dr. Janeza Piegla. L. 1689 je kupil od vdove Neže Grošelj nekdanjo hišo kostanjeviškega opata, sedaj Lambergov kanonikat, Vodnikov trg 4. Ok. 1700 je pridobil tri nekdanje pl. Vrbčeve in tri pl. Bavčarjeve vrtove z domcem pred Špitalskimi vrati (dan. Šelenburgova ul. 3), ok. 1710 dve hiši v Rožni ul. (dan. št. 33 in 35), 1717 pa še današnjo Kajfeževo hišo v Florjanski ul., ki jo je še isto leto prodal svojemu pastorku dr. Francu Lud. pl. Radiču. Krištof P. je imel s svojo drugo ženo Uršo vsaj 5 otrok. Tri hčere so se omožile, sin Janez Jožef, ki se je r. 1706 že 78 let staremu očetu, je zgodaj ali celo ob rojstvu umrl.

Edini preostali županov in matere Uršule sin Janez Anton pl. Puechenthal je ugledal luč sveta 8. jun. 1693 in u. 30. maja 1759. Bil je menda najstarejši izmed otrok. L. 1716 je napravil pravni doktorat in se 17. sept. 1718 poročil v lj. stolnici z Uršo Marijo pl. Schifferstein, hčerjo Franca Andreja pl. Schiffrerja, pivovarnarja na Jami v Šiški, in Marije Uršule pl. Wallich. Iz tega zakona se je 6. jan. 1720 rodila hči Marija Neža. Po zgodnji smrti prve žene se je vdovec Janez Anton pl. P. poročil 16. jun. 1722 z Marijo Maksimilijano Rozalijo pl. Sigala, ki mu je 9. jun. 1723 rodila hčer Ano Marijo Rozalijo. Dne 6. jan. 1730 mu je žena Marija Ana rodila sina Dizma Antona; po imenu bi bilo soditi,da je dr. Janez Anton že drugič obvdovel in se tretjič oženil. Ista žena je bila mati celi vrsti otrok, ki so baje zgodaj umrli – v starosti od enega dne do sedem let – razen ene deklice (r. ok. 1735), ki je šla v samostan, postala uršulinska prednica in u. kot mati Ana Antonija v Lj. 11. dec. 1818, stara 83 let. Mati Marija Ana ni dolgo preživela svojih otrok. Nato se je vdovec četrtič poročil, 4. apr. 1738, z Marijo Justino De Urbanis. Ta mu je 9. jan. 1739 rodila sina Jožefa Antona Ksaverija, ki pa je že čez 6 mesecev u. Hitro so umirali tudi ostali otroci tedaj že priletnega očeta. Pri življenju sta ostali hčerki Marija Ana Notburga Eva, r. 14. jan. 1745, ki se je pozneje poročila s hrvaškim vlastelinom baronom Parovićem (Worowitz, Borovitz), in pa Ana Marija Eva Justina, r. 4. jul. 1750, poroč. 23. okt. 1767 s stotnikom Evgenom pl. Maccortyjem.

L. 1716 je bil vsaj začasni lastnik vrtov in hiše v dan. Šelenburgovi ulici dr. Eržen (Reschen), verjetno zet starega župana Janeza Krištofa P.-a. Nato pa so prešli v last županovega sina dr. Janeza Antona pl. P.-a, ki je 1740 ali 1741 dokupil še vrtove dedičev po ranarju Adamu Fechnerju, tako da so segala njegova posestva vzdolž dan. Knafljeve ul. do spodnjega konca sed. Valvasorjevega trga. Baročno palačo (dan. Šelenburgova ul. 3) je dal sezidati po 1741; vsekakor je 1752 že stala. Bila je kras lj. mesta. Po njegovi smrti 1759 sta jo v inventarju z dne 21. avg. 1759 ocenila stavbna mojstra Candido Zulliani in Matija Perše z vrtom vred na znatno vsoto 9700 gld. Z vročilom 6. okt. 1759 je prešla na njegove otroke Dizmo Antona, Marijo Ano Notburgo Evo, poznejšo baronico Parović, ter Ano Marijo Evo, poznejšo pl. Maccorty. Dr. Janez Antonova vdova Marija Justina r. De Urbanis je kupila za 2800 gld. od pl. Erberga sosednji vrt in hišo, (dan. Šelenburgova ul. 1). Po njeni smrti (u. 13. febr. 1773) je to hišo, ki je tedaj imela št. 42, podedovala njena hči Eva Marija por. Maccorty, nato pa ok. 1799 njena sestra Eva baronica Parović, ki je do 1814 bila tudi edina lastnica poznejše Koslerjeve palače, dvonadstropnega poslopja, ki je danes ena najlepših baročnih hiš v Lj. in zaradi svoje elegantne fasade pod umetnostno zaščito. – Prim.: Lj. mestni sodni zapisniki 1662, 83; 1665, 73, 81; 1677, 36; 1687; 1702; 1712; 1752, 83; Dolničarjeva kronika; Matice lj. stolne župnije; R. Andrejka, Trgovska zgodovina Šelenburgove ulice v Lj.; Vlad. Fabjančič, Lj. pivovarji, Kron IV (1937) 227, 234–5; isti Knjiga hiš I–X (rokopis v lj. mestnem arhivu); isti, Lj. sodniki in župani, II. knjiga (rokopis v lj. mestnem arhivu). Fbč.