Primic

Primic (v maticah Primiz in Primz), trg. rodbina, delujoča v 18. in 1. tretjini 19. stol. v Tržiču in Lj., izum. v moškem rodu 1832. Nje prvi predstavnik Gašper Pr., r. 1710 na Ovsišah pri Podnartu kmetskim staršem Luki in Magdaleni Pr., u. 9. marca 1752 v Tržiču, si je pridobil po poroki s premožno Mico Jošt v Tržiču 17. febr. 1734 hišo in trgovino njenega u. očeta Primoža J.-a ter si s časom napravil precejšnje premoženje, tako da je mlajši sin Jakob, r. 1. maja 1745, lahko študiral na Dunaju, bil 1770 ordiniran, živel potem privatno v Tržiču in le tu pa tam pomagal v dušnem pastirstvu; 1804 se je trajno izselil v dunaj. nadškofijo. Starejši sin Janez Krst. Pr., r. 21. jun. 1740 v Tržiču, u. 13. jun. 1802 v Lj., je prišel okoli 1760 v Lj. ter odprl vsaj že 1768 kramarijo s platnom na Špitalskem mostu, se poročil 25. jun. 1769 v lj. stolnici s Terezijo Fajdiga ter dobil še tisto leto lj. meščanstvo. Bogatel je naglo; že 1777 si je kupil hišo zlatarja Franca Jožefa Verporte v Kapucinski ul. 50 (= Wolfova ul. 6), 1785 pa na Špitalskem mostu še 3 kramarske kolibe; 1786 je bil najimovitejši kramar v Lj. Ko so bile v tem letu odpravljene stare cehovske meje med trgovci in premožnejšimi kramarji, je bil 1787 sprejet med lj. trgovce. S tem je prestopil tudi socialno ograjo, ki ga je ločila od lj. patricijskih rodbin, kar se je pokazalo pri možitvah njegovih hčerk, ki so jih po vrsti vzeli: Ano Jožefo 11. jul. 1790 trgovec Jožef Alborghetti, Marijo Lucijo 9. jan. 1797 trgovec Jožef Wurstbauer, Marjano pa 5. jan. 1798 trgovec in načelnik lj. trgov. gremija Lenart Vogou. Pr. je imel vsaj že od 1798 v Špitalski ul. 240 v poslopju Meščanskega špitala veliko trgovino s platnom in krojnim blagom, kramarije na Špitalskem mostu pa je polagoma opuščal, tako da je imel tam 1801 le še eno kramar. kolibo. Ko je 1802, star 61 let, brez oporoke umrl za legarjem, je zapustil razen hiše v Kapucinski ul. in cvetoče trgovine še veliko premoženje, cenjeno nad 20.000 fl. – Naslednik v trgovini in ostalem premoženju je bil njegov drugorojeni sin Štefan Janez Anton Pr. (v listinah na kratko Anton), v Lj. r. 25. dec. 1781, u. 1. avg. 1816, ki je bil vstopil, star 19 let, kot družabnik v Pr.-evo trgovino in jo po očetovi smrti znatno povečal, zato pa 1814 docela opustil kramarijo na Špitalskem mostu. Bil je v kupčij. zvezah s tvorničarjem sukna na Selu Janezom pl. Desselbrunnerjem in veletrgovcem Antonom Domianom na Rotovškem trgu 2. Konkurz teh tvrdk (Desselbrunner 1805, Domian 1815) mu je prizadejal sicer znatne izgube, a mu ni omajal trgovine, tako da je ostala hiša v Kapucinski ulici (od 1805: št. 43) brez dolga in bremen. Denarja, kar ga mu je bilo odveč, ni nalagal, kakor drugi, v zemljiško posest, marveč ga je posojeval lj. trgovcem, med njimi znatne vsote svakoma Alborgettiju in Wurstbauerju. Čeprav je že izza mladih let bolehal za jetiko, kateri je tudi podlegel, je bil izredno delaven in podjeten in se lotil tudi kupčijskih poslov, ki niso bili v neposredni zvezi z njegovo trgovino; tako je n. pr. zalagal lj. gubernij s papirjem. Dasi eden najmlajših trgovcev, je užival velik ugled med lj. meščanstvom. Ob francoskem medvladju ga je imenoval gener. guverner Bertrand 29. nov. 1811 za člana trg. sodišča, 13. jan. 1812 pa v začasno mestno upravo. Dne 23. jun. 1807 se je v stolnici poročil z dvajsetletno Julijano Hartl, hčerko trgovca Janeza Krst. Hartla na Rotovškem trgu 239 (danes Mestni trg 19), ki mu je prinesla v zakon doto 4500 fl. in letno rento 300 fl. V tem zakonu se mu je rodil 7. febr. 1813 sin edinec Janez Krst. Pr., je bil odličen dijak lj. gimnazije, a bolehal, kakor oče, za jetiko ter u. 28. marca 1832. Dva meseca pred njegovo smrtjo se je Antonu Pr.-u rodila 30. maja 1816 hčerka Julija Pr. (gl. članek o Prešernu). V svoji oporoki je postavil za glavnega dediča ženo Julijano, ki je vodila po njegovi smrti trgovino, toda v dokaj skrčenem obsegu. Ko ji je 1832 umrl še sin edinec, je Julijana P. 1833 trgovino prodala svojemu poslovodji Andreju Mallnerju, ki se je 1834–5 zvezal z Jakobom C. Mayerjem v trgovsko tvrdko Mallner in Mayer. U. je 26. okt. 1855 v gradiču Neuhofu v Kandiji pri Novem mestu, kamor se je bila 1850 preselila s hčerko Julijo, poročeno pl. Scheuchenstuel. Primičeva hiša v Gledališki ul. 43, h kateri je Julijana Pr. dokupila 1841 še sosedno hišo št. 44 kovača Karla Jožefa Povšina in ju združila v eno poslopje št. 43/44 (danes Wolfova ul. 6), je po njeni smrti prešla na hčerko Julijo, od te pa na njene otroke Terezijo in Jožefa, ki sta jo 1873 prodala steklarju Alojziju Pauschinu. – Prim.: Matice stol., frančišk. in šentpetrske župnije v Lj., žup. uradov v Tržiču in Šmihelu pri Novem mestu; Davčni urbarji mesta Lj. 1768–70; Predpisi za obrtni davek v Lj. 1814–19; Zemelj, in zastavna knjiga mest. magistrata lj., glavna knjiga, tom. I–IV in VIII ter imenja Novi svet in Jamnikov dvor v Lj., tom. I, fol. 69 in 77 in dopoln. zvezek, fol. 147, 4; Listinska zbirka zamljeknj. predpisov tom. I, V, VII, VIII, X in XV v arhivu okrož. sodišča v Lj.; Seznamki obrtnikov od 1814–9, 1822–4 in 1830–40 v lj. mestn. arhivu; Kranjski uradni šematizmi od 1796–1834; Zemlj. knjige Lj., Mesto in Kapucin. predmestje; Dimitz IV, 341, 344; LZ 1879, 53; Vrhovec, Meščanski špital v LMS 1898, 103; MMK 1903, 86; Sn 1912, 207, 320; A. Žigon v DS 1921, 38–40; F. Kidrič v LZ 1934, 120; R. Andrejka v TT 1935, 81; isti, Zgodovina Primčeve hiše, Kron 1935, 3 in 4 s sliko Antona in Julije Primčeve; Kragl, Zgodovinski drobci župnije Tržič (1936), 326. Ara.