Piatnik

Piatnik (Ferdinand, Adolf in Rudolf), dunajski industrialci, nemara poljskega rodu; lastniki tvornic za kvarte na Dunaju, v Pragi, Krakovu in Budimpešti, od 1907 tudi lastniki papirnice v Radečah pri Zidanem mostu (pod tvrdko »Bratje Piatnik, tvornica za dokumentarni in kvartni papir«). Ta papirnica je zelo stara. Že konec 18. stoletja se omenja tu mlin za papir. Prvi znani lastnik je bil v začetku 19. stol. graški tiskar Tanzer; v naslednjih desetletjih so se naglo menjavali lastniki: Ivan Pothorn, tast lj. župana Mihe Ambroža, pozneje ravnatelj lj. paromlina, od 1854 graščinski oskrbnik Jak. Prodnik v Pišecah in od 1864 njegov sin Friderik, ki je spravil podjetje na kant; Edmund Terpin, trg. s papirjem v Lj., ki je zašel zaradi konkurence zgb. papirnic v dolgove, tako da je moral papirnico prodati glavnemu upniku, trgovcu z dežniki Lovr. Mikušu v Lj. Od tega jo je kupil 1879 za 60.000 fl. Valentin Krisper, r. 25. apr. 1836 in u. 8. dec. 1912 v Lj., sin veletrgovca Antona Jožefa K.-ja in Jožefe Alborghetti. Zanemarjeno papirnico v Radečah je 1878–80 popolnoma preuredil, tako da lahko velja za drugega ustanovitelja poznejšega podjetja. Ker je spoznal, da z navadnimi papirnimi izdelki ne bo kos konkurenci velikih papirnic, se je specializiral za izdelovanje boljšega papirja za pisma, dokumente in trg. knjige, poleg tega pa prenovil izdelavo papirja za kvarte, ki se je v tej papirnici vršila že od 1842. L. 1907 je svoje cvetoče podjetje prodal bratom Piatnikom. – Prim.: LZg 1870, št. 259; Slokar, Geschichte der österr. Industrie, Wien 1914, 438; J. Lakatoš, Industrija Slovenije, Zagreb 1922, 132–3; Privatni tisk: Zuni hundertjährigen Bestande der Spielkartenfabrik Ferdinand Piatnik und Söhne A. G., Wien 1924; Spomen knjiga: Deset godina Srba, Hrvata i Slovenaca 1918–28, Beograd 1928, 187–8; Podatki ravn. Antona Krisperja v Radečah. Ara.