Mayr

Mayr, tiskarska in knjigarska rodbina v Salzburgu in Lj. Knjigarno in tiskarno v Salzburgu je ustanovil ok. 1660 Janez Bapt. M., sin ritmojstra; sam se je imenoval »iuris utriusque candidatus« in »notarius publicus«. Istočasno je bil v Salzburgu še tiskar Melhior Haan, ki je natisnil več Schönlebnovih knjig. Nadškof Maks Gandolph pl. Kuenburg je nov. 1668 podelil M.-ju naslov dvornega in akad. tiskarja, cesar Leopold I. pa ga 1696 odlikoval s plemstvom s predikatom »von Mayregg«. Kranjski dež. stanovi so v seji 18. jul. 1678 na Schönlebnovo priporočilo poklicali M.-ja v Lj., ki je obljubil, da jim do konca leta uredi tiskarno in knjigarno za vsakoletno nagrado 200 gld. Vzel je seboj stavce in vse potrebno osebje, ki je v njegovi odsotnosti vodilo podjetji, in že 25. nov. i. l. je izšlo v novi tiskarni prvo delo: »Mariae absque naevo labis originalis conceptae … elogium«, na katerem se je označil kot »typographus Deiparae Virginis cliens voti reus« (ponat. Valvasor XI, 726–7). Istega leta je M. izdal o svoji knjigarni »Catalogus librorum, qui nundinis Labacensibus autumnalibus in officina libraria Joh. Bapt. Mayr venales prostant«, ki na 128 str. našteva čez 2500 po vsebinskih skupinah razvrščenih, večinama latinskih knjig. (Edini znani izvod kataloga, nekoč v Erbergovi posesti, je bil 1881 na dražbi neznano kam prodan.) Od 1680 je izdajal »Schreibkalender«, za katerega so mu dež. stanovi do 1697 nakazovali po sto in še več tolarjev podpore. Prva 3 leta je tiskal Jan. Bapt. M. v Lj. in Salzburgu, nato pa le v svojem rojstnem mestu. Po njegovi smrti 1708 je vodil salzburški podjetji sin Janez Jožef, za njim njegova vdova Marija Barbara in nato njena hči Ana Viktorija, ki jo je nadškof Hieronim iz užaljenega samoljublja zaradi nekega spisa, naperjenega proti njegovi ukinitvi praznikov, kot lastnico tiskarne kaznoval z občutno denarno globo in jo še povrh prisilil, da je morala 1775 podjetji s hišo vred, cenjeni na 64.790 gld., prodati sirotiščnici za samovoljno določeno vsoto 13.500 gld. — Tiskarno in knjigarno v Lj. je po ustanovitelju prevzel sin Jožef Tadej (u. 14. marca 1695, star 40 let), nato jo je pod moževim imenom vodila nekako do 1705 njegova vdova Ana Barbara (u. 3. jan. 1718, stara 60 let), od tedaj pa je deloval Janez Jurij (v matrikah: Joannes Bapt.; u. 23. febr. 1733 v starosti 58 let). Ok. 1730 je postal naslednik M.-jeva tiskarne Adam Frid. Reichhardt. — Po stoletnem presledku, odkar je moral Kranjsko zapustiti njen prvi tiskar, je postala Lj. z ustanovitvijo M.-jeve tiskarne zopet središče literarnega dedovanja. V 50-letni dobi svojega obstoja je izdala razna latinska in nemška znanstvena dela, med njimi publikacije članov akademije operozov, tako n. pr. zgodovinska (Schönlebnova in Valvasorjeva le deloma, Thalnitscherjev Epitome 1713), juridična (Landgerichtsordnung 1685, 1707, deželni ročin za Kranjsko 1687, Landschrannenordnung 1688, 1707, Pelzhoffer: Arcanorum status libri decem 1709), medicinska (M. Gerbec, Bolf. Widmayer) i. dr., zadostila je v precejšnji meri teološkim in nabožnim potrebam svojega časa. Iz 1708 so se ohranili skromni odlomki M.- jevega poskusa nem. časnika: »Wochentliche Ordinariund Extraordinari-Zeitungen« (Dimitz, MHK 1859, 70). V novi tiskarni je našla oporo tudi slovenska knjiga: prvi je dal v njej natisniti novomeški kanonik Mat. Kastelec 2. izd. Bratovskih bukvic sv. roženkranca 1682, Nebeški cil 1684, Kratki zapopadik potrebnih katol. naukov 1685 (neznan) in Navuk christianski 1688, nato Janez Svetokriški 3.–5. knjigo svojih pridig 1698, 1700, 1707; kapuc. Hipolit naslov in 2. str. vzorca Dictionarja treh jezikov 1711, 2. izd. Bohoričeve slovnice 1715 in prevod Tom. Kempčana 1719; izšli so 3. in 4. nat. »Evangelia in lystovi« 1715, 1730, prevod Bellarminovega Kratkega zapopadka christ. navuka 1728 in Steržinarjeva Peissem 1730; izdal je prvo »Novo krainsko Pratiko na leitu 1726«. — Prim.: Valvasor XI, 725; Erberg, Versuch eines Entwurfes zu einer Literar-Geschichte f. Crain 1825, 81–91, 104 do 106, 109, 287–91 (rkp. v lj. muzeju); Dimitz IV, 123, 130; Arko, Tristoletnica tiskarstva v Lj. 1875, 17–9; Radics, Gesch. des deutschen Buchhandels in Krain, Arch. f. Gesch. des d. Buchh. VI, 1881, 83–8; Widmann, Progr. des Staats-Gymn. in Salzburg 1901, 4–6; Kidrič, Opombe, ČJKZ III, 1922, 75–7, 90–2; šentklavške matrike. Šr.