Kleinmayr

Kleinmayr, tiskarska in založniška rodbina v Celovcu in Lj. Preselila se je sredi 16. stol. iz Solnograškega v Celovec, kjer je 1640 ustanovila knjigarno; 1692 je začel Matija K. izvrševati tudi tiskarsko obrt. Njemu je sledil Janez Friderik K., ki je natisnil 1. del Rogerijevih pridig (1731) in 2. izd. Megiserjevega Dictionarija (1744); njegovi »erbiči«, oz. »deidiči« so natisnili jez. Lavrenčiča »Missionske catholiš karšanske pejssme« (1752), Canizijev Catechismus (1762) in Gutsmannove Christianske resnice (1770). Od 1771 je vodil podjetje Ignac Alojz K. (r. neznano kdaj, u. marca 1802 v Žužemberku), ki je med dr. natisnil Gutsmannovo Windische Sprachlehre (1777), njegovi prireditvi evangelijev in branj (1780), velikega katekizma (1790) in tudi založil istega avtorja nem.-slov. slovar (1789); 1777 je ustanovil Klagenfurter Zg, in ko je dobil 17. apr. 1782 dovoljenje za novo tiskarno v Lj. in 20. dec. pravico za izdajo časopisa, je še istega leta začel v Lj. izdajati Wöchentlicher Auszug aus Zeitungen, od 1784 z naslovom LZg; 1784 mu je vlada podelila dovoljenje za izdajo Sammlung der landesfürstlichen Verordnungen 1784–86, enako praktičnim namenom je služil Laibacher Schreibkalender; tiskal in zalagal je predvsem manjše nemške patriotične spise (Laurič, Pinhak, Knauer); med maloštevilnimi lj. slov. tiski je omeniti Bastjančičevo Katol. podvučenje ot teh pervih dveh sakramentov, Linhartov Ta vesseli dan in prevod Wolsteinovih Bukev od kug inu bolezen goveje živine (1792; istočasno je izšla tudi celovška izdaja v slabšem prevodu). 6. jul. 1794 je prepustil knjigarno in tiskarno v Lj. svoji soprogi Tekli, r. Lieber, celovški podjetji je v avgustu i. l. dal v najem J. Kümmelu in A. Gelbu za letnih 2000 gld, zadnji je tiskal »s K.-ovimi črkami« do 1825 med dr. slov. knjigami tudi nekaj Jarnikovih, K. sam pa se je umaknil v Žužemberk, kjer je imel papirnico, ki jo je 27. jan. 1801 dal Jak. Knificu na 6 let v najem za letnih 1400 gld. Tekla K. pa je že 15. marca 1795 prepustila tiskarno in knjigarno za 10 let And. Gaßlerju v najem za letnih 800 gld in s 50% rabata od prodane domače zaloge in tujega sortimenta. Po moževi smrti ji je okrožni urad na magistratovo priporočilo 18. avg. 1802 uslišal prošnjo za podaljšanje tiskarniških, knjigotrških in časopisnih pravic, ki si jih je pridobil njen soprog. Ko je Gaßler 1804 odšel na Dunaj in tam prevzel bratovo tiskarno, je vodila podjetje sama; vendar je prišla tiskarna zaradi vojnih neprilik kmalu v silne težkoče in le papirnica jo je rešila pred poginom. V dobi francoske okupacije in še nekaj let pozneje je vodil tiskarno Jos. Sassenberg, ki jo je zastopal s svojim imenom tudi na zunaj. Izmed sinov je Ignac K. (r. 12. jun. 1795 v Žužemberku, u. 19. sept. 1874 v Lj.) po materini smrti prevzel 1817 lj. podjetje, Karl K. (r. 15. apr. 1797 v Lj.) je postal lastnik papirnice v Žužemberku, Ferdinand (r. 29. marca 1801 v Žužemberku) se je ok. 1825 vrnil v Celovec in tam nadaljeval očetovo tiskarno in knjigarno v razširjenem obsegu, tu obstoja njegova tvrdka še danes; njegovi slov. tiski so redki, med dr. je natisnil in založil Jarnikov Etymologikon (1832) in Janežičevo Slov. bčelo. Ignac K., ki je bil v prvi vrsti nemški tiskar in podjetnik, se je zlasti trudil kot založnik uradne LZg, da jo vzdrži na višku; namesto njene prve priloge LW zum Nutzen und Vergnügen (1804–1818) je od 1819–1849 prilagal »Illyrisches Blatt«, pomemben za naše slovstvo zlasti po Prešernovih in Čopovih prispevkih, ter Blätter aus Krain (pril. LZg: 1857–1865), ki so objavili mnogo lokalno-zgodovinskih in zemljepisnih člankov. Mnogo let je opravljal častna mesta kot občinski svetnik, ravnatelj Kranjske hranilnice in član načelstva Filharmonične družbe. 1837 je vstopil v K.-jevo knjigarno kot knjigovodja Bamberg Fedor (r. 28. febr. 1817 na posestvu Gallschütz pri Meißenu na Saksonskem, u. 21. jan. 1862), kjer je deloval do 1842; 1846 se je vrnil drugič v Lj., se 18. nov. i. l. poročil s K.-jevo hčerko Teklo ter vstopil kot družabnik in postal soustanovitelj firme: Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg; bil je od 1852 do smrti odg. urednik LZg ter vodja knjigarne in tiskarne. — Prim.: Archiv na lj. magistratu; Car. 1842, 95; LZg 1862, št. 19; 1874, 1525, 1533; LT 1874, št. 214; 1879, št. 278; Radics, Oest.-Ung. Buchhändler - Correspondenz, Festnummer 1910, II, 65; Strastil, Bibliogr. der im Herzogtume Kärnten bis 1910 ersch. Druckschriften, Klagenfurt 1912. Slika Ign. K.: ZUZ 1915, 139. Šr.