Gusič

Gusič (Gussich), plemiška družina, ki se je od 16. stol. do srede 19. uveljavljala na Kranjskem. Izhaja morda iz starinskega hrv. plemena, ki se navaja že v 11. stol. v dobi hrv. nar. dinastije (Šišić, Pov. Hrv. u vreme nar. dinast., 715; Bojničić, Der Adel v. Kroatien, 57). Pred Turki so se začeli iz Like in Krbave seliti v Gornjo Hrvatsko in Kranjsko, kjer so dobili 18. dec. 1571 deželanstvo (Schiviz, 497), a z diplomo 21. apr. 1701 baronstvo (Freiherren von G., Herren u. Herrinen zu Gradiz, Poganitz, Forst u. Kroisenbach; prepis dipl. v Dež. arh. v Lj.). Na Kranjskem so imeli razne gradove in gospoščine, tako Šinkov turen med Lj. in Kamnikom: Krištof G., u. 1547 (Valv. XI, 508); - posestva. ki jih je kupil od pazinske proštije: Krištof G. 18. nov. 1569 (registrat. protok. kranjskih stanov 1569, 138 a v Dež. arh.); - Poganice med Novim mestom in Metliko: po nakupu od Iv. Lenkoviča Krištof G. 6. apr. 1573 in 14. sept. 1582 (reg. prot. 1573, 260 a, Valv. XI, 447); Štefan G. (sin Krištofov), 1584 pa vsaj do 1604 (fasc. »Adel« v Dež. arh. 1584; Valv. XI, 449); Juri G. (sin Štefanov), 1609 do ok. 1633, ko je u. (Dimiz III, 354; Dež. arh., fasc. »Adel« 3 a); Andrej G. (brat Jurijev, por. z Ano Paradeiser, u. pred 14. marcem 1637), 1 leto do smrti, menda do 30. okt. 1634, ko jih je kupil Rudolf Paradeiser (Dež. arh., fasc. »Adel« 3a); - Rakovnik (Kroisenbach) pri Št. Rupertu: za Apfaltererji Žiga G. (menda sin Krištofov na Poganicah) 1610, u. tam 1627 (Valv. XI, 321; Steklasa, Št. Rupert 86, 159, 332); morda še polkovnik Janez G., u. 1634, in poznejši gradaški vlastelin Andrej G., dokler niso postali posestniki Rakovnika, menda že v prvi pol. 17. stol., Tadiolovići, a G. prišli polagoma do drugih. posestev; - Gradac v podzemeljski župniji ob Lahinji: Andrej G. (v reg. prot. 1647, 171, 1648, 238, 254, 1651, 602 s predikatom »zu Poganiz«, 1649, 395 »zum Khreussenpach«, por. v 1. zak. z Marijo Salomo, v 2. 1653 s Katarino Tadiolović, hčerko Nikolaja T. na Rakovniku, u. pred 15. sept. 1657) od 1647, ko mu je moral izročiti ta grad Volk Žiga Purgstall (reg. prot. 1646 2, 35, 61, 85; 1647, 112, 163, 171, 179; Breckerf. beležke; IMK 1900, 198); Janž Juri G. (sin Andrejev, por. s Sereno Magdaleno Maruzzi, u. pred 27. apr. 1701), vsaj še 1689 (dipl.; Breckerf. bel.; Valv. XI, 213); istodobno 1675–89 je bivala na Gradcu tudi rodbina Franca Frid. G. (Schiviz 400); morda Franc Karl (sin Janeza Jurija) 1701 (dipl.); Janž Žiga G. (sin Janža Jurija G., por. v 1. zak. z Marijo Magdaleno, 14. avg. 1699 v 2. z Marijo Terezijo grof. Barbo), preko 1701 (dipl.; Breckerf. beležke; Lazzarinijeva zbirka na Boštajnu: Valv. XI, 213); Maksimilijan Adam G. (sin Janža Žige, por. z Marijo Ano grof. Thurn 11. nov. 1725, u. na Gradcu 23. marca 1767); Žiga Janž Adam (sin Maksimilijana Adama, r. 20. febr. 1742 na Gradcu, por. v 1. zak. 1764 z Notburgo grof. Barbo, posestnico Slatine pri Litiji, v 2. ok. 1776 s Kasandro Petazzi, v 3. zak. ok. 1787 s Terezijo grof. Lichtenberg), od 2. jun. 1767 do 6. jul. 1792 (Schiviz 332, 333, 401; Breckerf. bel.); Juri Žiga G. (sin Žige Janža Ad., njegov test. se je odprl 1831), od 6. jul. 1792 do 23. jul. 1833; Alojz G. (sin Žige Janža Adama, r. 1788, por. 1. nov. 1831 s Heleno Rubi), od 23. jul. 1833 do 12. apr. 1856, ko je prodal graščine Gradac z inkorporiranima posestvoma Dominiče in Vinico vred Francu vit. Friedau (dež. deska, Hauptb. II, 365 v arhivu lj. sodišča; Schiviz s. v.); - Zaboršt pri Novem mestu: za Mordaxi Janez Žiga G. (sin Janža, ki je u. 1634, menda z Rakovnika, por. z Zofijo Dorotejo roj. grof. Barbo, u. pred 27. apr. 1701) vsaj že 6. sept. 1671 (Breckerf. geneal. zbirka, Schiviz 372); vdova Zofija Doroteja G. do prodaje Francu Rettenfeldu 1686 (Brekkerf. zbirka; Valv. XI, 138; Vrhovec, Novo mesto 4); - Dominiče v soseščini graščine Gradac: Franc Friderik G. (sin Janža Jurija na Gradcu?), do smrti ok. 1687; njegovi dediči (Valv. XI, 118); vsaj 1701 najbrž že posestniki Gradca, kateremu je bilo pred 1759 inkorporirano; - Prežek v šentjernejski župniji: Jobst Ferdinand G. (sin Janža Žige v Zaborštu, r. v Zaborštu 8. sept. 1671, por. v 1. zak. z Izabelo Marg. grof. Lamberg, v 2. po 1702 z Marijo Frančiško Rudolphi), ki ga je dobil, menda za Paradeiserji, med 27. apr. 1701 in 31. dec. 1709 (Breckerf. geneal. zbirka); za njim, oz. po smrti vdove Marije Frančiške G., ki je u. v Novem mestu 1739, njegov sin Seifried G. (gl. o tem zadnjem moškem potomcu prežeške panoge pos. članek), ki je s pogodbama 21. sept. 1761 in 8. jul. 1765 prodal grad Žigi Lovrencu Iliaschitzu; - Zastavo pri Črnomlju: grad, ki ga ob Valvasorjevem času še ni bilo, je še pred 1759 postal last G. in bil inkorporiran Gradcu, s katerim je delil usodo; - bližnjo Vinico: med tem ko je bil grad ob Valv. času še last Purgstallov, je še pred 1759 postal last G. ter imel iste posestnike kakor Gradac vsaj od 1759 do 16. febr. 1849, ko ga je dobil Žiga G., ki ga je 12. apr. 1856 prodal Francu Friedauu; - Slatino (Slattenegg) pri Litiji: iz prisojila 3. sept. 1753 po smrti očeta Leopolda Barbo Notburgi grof. Barbo, por. 1764 z Žigo Janžom Adamom G. iz Gradca; v zmislu njenega testamenta z 9. jul. 1775 njena sinova Žiga in Franc Ksaver G.; po kontraktu z 23. avg. 1802 Franc Ksaver G. in sestra Marija Ana; po pogodbi z 10. sept. 1802 Franc Ksaver G. sam; od 28. dec. 1835 njegov sin Maksimilijan G., ki je prodal grad 19. maja 1845 Pechaniju (dež. deska, Haupb. VIII, 454; Schiviz 231, 332, 333, 401).

Veselje do vojaškega stanu so ohranili tudi kranjski G. Zaporedoma se omenjajo do konca 17. stol. v vojaški službi, zlasti na granici proti Turkom: oni Krištof G. (Poganice), ki velja za njihovega »pradeda«, 1582 (Valv. X, 337; dipl.); Štefan G. (Poganice) 1595–604 v zvezi z vojaškimi stvarmi« (reg. prot. 1595, 33; 1596, 71, 81, 84, 86; 1604, 89, 97); Žiga G. (Rakovnik) 1603–6 v Senju (reg. prot. 1604, 13, 43, 54; 1606, 170); Juri G. (Poganice) 1605–6 stotnik na granici (reg. prot. 1605, 145; 1606, 153); Janž G. (Poganice?), kirazirski polkovnik, padel 1634 pri Liegnitzu (dipl.); Andrej G. (Poganice) 1620 naprej zapovednik v Križanić-Turnju (Lopašić, Oko Kupe i Korane, 160); Andrej G. (Gradac) že pred 1648 pa do 1649 zapovednik Hojzićkastela, od 1649 Križanić-Turnja, 1650–7 nadzapovednik v Otočcu (dipl.; reg. prot. 1648, 238, 254; 1649, 336, 349, 395; 1650, 575, 576, 592; 1651, 603; 1652, 712; 1653, 9, 60, 71; 1657, 363, 407); Juri Žiga G., 1647 komisar pri nabiranju vojakov na Dolenjskem (reg. prof. 1647, 123); Janž Žiga G., 1647–52 komisar na Dolenjskem, stotnik istega imena pred 1663 v Senju in v istrski četrti (reg. prot. 1647, 164; 1648, 234; 1649, 321; 1650, 548; 1651, 603, 604, 625, 632, 633; 1651, 645, 652, 654; 1652, 705, 713; 1663, 250, 279); Franc Juri G. 1667 zapovednik v Senju (reg. prot. 1667, 26); Franc Frid. G. (Dominiče) do 1687 zapovednik v Otočcu (Valv. XI, 118; Breckerf. bel.); Janž Žiga G. (Zaboršt) pred 1701 zapovednik v Ogulinu, potem v Senju namestnik nadzapovednika in poveljnika morske granice (dipl.); Janž Juri G. (Gradac) 1668–89, ko je še bil poveljnik v Devinu (Valv. XI, 213). Baronstvo so dobili 27. apr. 1701 zase in potomce trije predstavniki kranjskih G.-ev: Franc Karl (Gradac, sin Janža Jurija), ki so ga imenovali stanovi 11. marca 1701 radi nekih nemirov na Hrvaškem za komisarja v metliškem in črnomeljskem okolišu (reg. prot. 1701, 442 a); Janž Žiga (Gradac, sin Janža Jurija), ki je pač istoveten z onim G. istega imena, ki se navaja 1663–8 kot nadporočnik v Senju (reg. prot. 1663, 228; 1664, 352, 370; 1668, 79); Jošt Ferdinand (Prežek, sin Janža Žige iz Zaboršta). Nagnenje do vojaške službe je ostalo značilno tudi za potomce Janža Žige (n. pr. je bil Maksimilijan Adam 1734 stotnik v Karlovcu, reg. prot. 1734, 142, 162; častnika sta bila tudi zadnji posestnik Gradca in zadnji posestnik Slatine iz rodu G. (Schiviz 140, 215). Upravni in cerkveni službi so se kranjski G. pred obiteljskim gospodarskim polomom le redko posvečali (Juri G. je bil 1630–1 dež. odbornik, Valv. IX, 88; sin Franca Friderika z Dominič pod imenom p. Martin baje stiški menih, u. 12. jun. 1732, prim. Breckerf. bel.; o Seifriedu gl. poseben članek).

V časih reformacije je bil protestant vsaj Juri G. na Poganicah, pri katerem se je skrival 1609 lj. učitelj Dax (Dimiti III, 354). Žiga G. (pač posestnik Gradca 1767–92), je napravil s 400 gl. ustanovo za vzdrževanje svojega mavzoleja na Gradcu (1855 se je določilo, da dobijo delež obresti podzemeljski reveži). Juri Žiga G. (Gradac 1792 do 1833) je določil v test. 4000 gl. za ustanovo v prid grajskega duhovnika, 5000 gl. za lj. reveže (dež. deska 1291–1372, str. 569 in 570). V nar. tradiciji v okolici Gradca je ustavila doba G.-ev razne spomine. Njihov arhiv v Gradcu, ki je v novejšem času često menjal gospodarje (od Friedaua ga je kupil 1888 Zagrebčan Hinko Grünwald, od tega 1896 Šlezijec Emanuel Kühnel, od tega 1923 »Šumagrad«, d. z o. z.) je po vsej priliki propadel (Grünwald je ok. 1890 prodal trgovcu Maceletu 2 centa starih listin za trgovske svrhe, ostalo je pred svetovno vojno zgorelo, prim. Zupanić, DS 1924, 44. Kd.