Novi Slovenski biografski leksikon

DESSELBRUNNER, podjetniška rodbina.

Prvi Desselbrunner na Kranjskem je bil Jožef Desselbrunner (ok. 1726–7. 7. 1794, Ljubljana), ki je morda izviral iz kraja Desselbrunn blizu Vöcklabrucka v Zgornji Avstriji. Sredi 18. stoletja se je kot trgovec naselil v Ljubljani in 1762 s poslovnim partnerjem Valentinom Ruardom od Friderika Weitenhillerja kupil suknarno, ki je v Ljubljani delovala že od 1724. Družabnika sta jo posodobila in jo opremila s stroji. Pozneje je Ruard izstopil iz družbe, 1784 pa je suknarna prešla v last Desselbrunnerjev. V tem obdobju je bila edina tovrstna »tovarna« v deželi in eden največjih industrijskih obratov v državi – v času največjega razcveta je zaposlovala več kot tisoč ljudi. Med sedemletno vojno (1756–63) je Desselbrunner avstrijsko vojsko zalagal z uniformami, sodeloval je s suknarnama v Judenburgu in Mariboru ter ustanovil podružnico v Trstu. Bil je udeležen tudi pri proizvodnji nogavic v Višnji Gori, ki jo je z Matijo Bartolottijem in Leopoldom Petzem prevzel od Leopolda Bogataja (1768 je svoj delež prodal Bartolottiju). Zaradi zaslug za kranjsko gospodarstvo je 1790 postal član kranjskih deželnih stanov, leto prej (1789) pa ga je cesar Jožef II. povzdignil v plemiški stan in mu hkrati potrdil tudi grb, v katerem je bil upodobljen zlat vodnjak (der Brunnen, slo. vodnjak).

Jožef Desselbrunner je imel iz treh zakonov štirinajst otrok. K vodenju suknarne je 1781 pritegnil sinova Jožefa Desselbrunnerja (20. 4. 1753, Ljubljana–1. 12. 1792, Ljubljana) in Janeza Desselbrunnerja (u. 10. 1. 1816, Dunaj, Avstrija) ter jima 1788 prepustil posel. Po zgodnji smrti brata Jožefa je suknarno v celoti prevzel Janez, vendar je podjetje zaradi francoskih vojn počasi začelo poslovati z izgubo. Na začetku 19. stoletja so bile finančne težave tako velike, da je tovarna konec 1802 prenehala obratovati. Janez se je preselil na Dunaj in tam umrl. Leto zatem (1817) je nekdanjo suknarno na dražbi kupil ljubljanski podjetnik Andrej Malič, pozneje je bila preurejena v prvi karmel (samostan karmeličank) pri nas.

Jožefova edinka Kordula Desselbrunner (19. 10. 1782, Ljubljana–2. 10. 1856, Ljubljana), poročena z Jurijem Mullejem iz ljubljanske trgovske družine, je bila ob smrti 1856 zadnja iz rodu Desselbrunnerjev na Slovenskem.

Viri in literatura

Arhiv SBL, osebna mapa.
Arhiv Republike Slovenije, AS 2, Deželni stanovi za Kranjsko, reg. I., šk. 844, D-5.
Nadškofijski arhiv Ljubljana, Matične knjige, Ljubljana – Sv. Nikolaj, R 1731–1740, 1748–1755, 1755–1762, 1762–1770, 1771–1791; Ljubljana – Sv. Peter, R 1781–1791, M 1779–1812.
Österreichisches Staatsarchiv, AVA, Adelsakten, Adelsakte von Desselbrunner, Josef, 21. I. 1789; AVA Inneres NÖLR Allgemein A 55.12 (Desselbrunner, Josef (!) Edler von, 1816).
Rudolf Andrejka: Najstarejše ljubljanske industrije, Kronika slovenskih mest, 1, 1934, 58–59.
Jože Šorn: Ljubljanska suknarna, Zgodovinski časopis, 9, 1955, 62–87.
Ivan Slokar: Ljubljanska suknarna, Zgodovinski časopis, 16, 1962, 55–79.
Matija Žargi: Desselbrunnerjeva suknarna na Selu pri Ljubljani, Predmet kot reprezentanca, Ljubljana, 2009, 231–258.
Miha Preinfalk: Plemiške rodbine na Slovenskem, 18. stoletje, 3, Ljubljana, 2013, 19–23.
Preinfalk, Miha: Desselbrunner. Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/rodbina/sbi1025070/#novi-slovenski-biografski-leksikon (4. september 2024). Izvirna objava v: Novi Slovenski biografski leksikon: El. izd.. Ur. Petra Vide Ogrin, ur. redakcije Petra Testen Koren Ljubljana, Znanstvenoraziskovalni center SAZU Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2023-.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine