Czoernig pl. Czernhausen

CZOERNIG (baron Czoernig plemeniti Czernhausen), baroni; plemiška rodbina.

Začetnik plemiške rodbine Czoernig je bil Karl Czoernig (Carl; r. 5. 5. 1804, Černousy, Češka; u. 5. 10. 1889, Gorica, Italija), statistik, zgodovinar in etnograf, rojen v kraju Černousy na severnem Češkem kot sin tamkajšnjega upravitelja posesti grofov Clam-Gallas Karla Czoerniga in Terezije, rojene Ludwig. Po končanem študiju prava na Dunaju se je 1828 zaposlil v državni službi. Najprej je služboval v Trstu in se tam dodobra spoznal s trgovino, ki je postala eden od temeljev njegove izredno dejavne in raznolike kariere. Trideseta leta 19. stoletja je preživel v severni Italiji, v Milanu, kjer je bil tajnik lombardskega guvernerja Franza grofa Hartiga, na njegovo priporočilo je bil 1841 imenovan za dvornega tajnika in direktorja statističnega urada na Dunaju. 1848 so ga kot odposlanca češkega mesta Frydlant izvolili v frankfurtski parlament, istega leta je postal tudi častni doktor prava na univerzi v Pragi. 1850 je postal vodja oddelka za navigacijo in je v Trstu ustanovil centralni pomorski urad, katerega namen je bil Avstriji zagotoviti prvenstvo v trgovini z Vzhodom. Za ta prizadevanja mu je cesar podelil red železne krone II. stopnje in na njegovi podlagi je Czoernig 1852 zaprosil za naziv baron in predikat Czernahusen.

Zadnje desetletje in pol pred upokojitvijo je Czoernig preživel pretežno na Dunaju. Tam je vodil tako oddelek javnih gradenj kakor tudi oddelek za državno železnico. Bil je pobudnik ustanovitve državne komisije za spomeniško varstvo in bil 1853–63 njen prvi predsednik. Prav tako je bil predsednik državne centralne komisije za statistiko (1863–65), ki jo je sam osnoval. Czoernig je statistiko kot vedo postavil na raven moderne znanstvene panoge.

Z njegovimi statističnimi anketami so povezane tudi njegove etnološke, zgodovinske in geografske raziskave, ki se jim je bolj posvečal po 1866. Takrat se je zaradi bolezni upokojil in se preselil v Gorico, ki je ravno tistega leta postala mejno območje tudi na državni ravni. Svoje razprave je objavljal v številnih periodičnih publikacijah in samostojnih knjigah; tako se je mdr. posvečal raziskavam prebivalstva in jezikovnih meja predvsem v južnih in zahodnih delih monarhije (npr. na Kočevskem, ugotavljal je slovensko-furlansko in slovensko-italijansko narodnostno mejo itd.), največ časa pa je namenil raziskovanju svoje nove domovine Goriške. Krona njegovih znanstvenih raziskav je delo o Gorici kot klimatskem zdravilišču (Görz Österreich's Nizza : nebst einer Darstellung des Landes Görz und Gradisca, Wien, 1873–74), v katerega je vključen tudi zgodovinski, statistični in geografski opis dežele Goriško-Gradiške.

Czoernig je bil zelo plodovit pisec. V avtobiografiji, ki jo je 1879 in 1888 izdal na Dunaju, je zapisal, da je izdal petindvajset večjih ter 167 krajših del in člankov. 1849 je ustanovil gospodarsko-politični list Austria in leto zatem začel izdajati časopis Mitteilungen über Handel, Gewerbe und Verkehrsmittel. Bil je častni član šestindvajsetih znanstvenih hiš in literarnih ustanov ter član devetinštirideset drugih ustanov, prejel je mnogo tujih in domačih odlikovanj, občine Liberec, Frydlant, Gorica in Oglej pa so ga imenovale za častnega občana. V Gorici nanj še danes spominja trg Piazzale Karl von Czoernig.

S slovenskim prostorom je bil Czoernig povezan tudi kot graščak. 1856 je od Jožefa Kaligariča (Kalligaritsch) kupil dvorec Galenhofen pri Legnu na Koroškem. Kot galenhofenski graščak se je 1861 kot kandidat v slovenjgraški kuriji udeležil pravolitev in dobil največ glasov. V okolici dvorca se je lotil tudi arheoloških izkopavanj in bil eden prvih, ki je izkopaval t. i. legenske gomile (železnodobno gradišče), vendar so izsledki njegovih najdb izgubljeni. Dvorec je že 1863 prodal Weriandu knezu Windisch-Graetzu. Kljub temu je Koroško izbral za svoje poslednje počivališče. Družinski grob Czoernigov je bil na pokopališču v Šmartnem pri Slovenj Gradcu, kjer je še danes v cerkvenem zidu vzidan nagrobni kamen.

Od Czoernigovih otrok je mlajši sin Ferdinand (1841–1911) postal pravnik, nazadnje je služboval kot predsednik senata vrhovnega in kasacijskega sodišča na Dunaju ter bil za svoje delovanje nagrajen z visokimi odlikovanji. Ker je imel samo hčere, se je njegova rodbinska veja v moški liniji končala z njegovo smrtjo.

Rod baronov Czoernigov se je tako po moški strani nadaljeval le s starejšim sinom Karlom ml. (r. 24. 9. 1839, Milano, Italija; u. 20. 9. 1893, Innsbruck, Avstrija). Tudi on je bil pravnik in je služboval kot deželni finančni direktor v Innsbrucku. Bil je eden od soustanoviteljev Avstrijskega planinskega društva. Po očetovem zgledu je preučeval zgodovino, narodopisje in statistiko avstrijskih narodov. Od njegovih otrok sta javno delovala hči Herta (1886–1970), poročena Gobanz, kot slikarka, in najstarejši sin Walter (1883–1945), ki je kot inženir služboval pri avstrijskih železnicah, a si je odmevno kariero ustvaril predvsem kot speleolog. Zlasti je raziskoval podzemni svet na Salzburškem, pa tudi v Spodnji Avstriji, na Štajerskem, Koroškem in v tujini. Svoja odkritja je redno objavljal v strokovnih revijah.

Danes se rod Czoernigov nadaljuje s Karlovim najstarejšim sinom iz prvega zakona Karlom III. (r. 1876; u. ?), ki je bil najprej častnik avstrijske vojske. Tik pred prvo svetovno vojno se je izselil v ZDA in se tam 1913 poročil s Helene Schmidt iz družine nemškega izvora, ki si je v Philadelphii ustvarila ime in bogastvo v pivovarstvu (Schmidt's Brewery). Pozneje so Schmidtovo pivovarno prevzeli njuni potomci ter vodili posle v Philadelphii in Clevelandu. Danes vsi potomci družine Czoernig živijo v ZDA, saj je evropska veja v moški liniji sredi 20. stoletja izumrla.