Bizjak

Bizjak, kmečka družina s Predmeje nad Ajdovščino (p. d. pri Brigiti), žrtve druge svet. vojne. V zakonu Štefana (r. 22. dec. 1872) in Brigite, roj. Bizjak (r. 30. sept. 1885) se je rodilo osem otrok. Na domu je živel sin Stanislav (Slavko; r. 29. okt. 1913), poročen z Ivano Žonta (r. 1. apr. 1921); 1. sept. 1941 se jima je rodil sin Branko. Doma je živel tudi Stanislavov brat Milan (Milko; r. 20. jan. 1921), bil je neporočen. Zgodaj 1943 je Stanislav B. odšel v partizane. Za njegov odhod je izvedela krajevna it. polit. in vojaška oblast. Zato je 5. četa 2. bataljona 256. pehotnega polka »Veneto« (poveljeval ji je podporočnik Ezio Capoccioli) opravila kazensko ekspedicijo proti B-ovim. V večernih urah 24. febr. 1943 so vojaki najprej obstreljevali hišo, nato pa vdrli vanjo. B-ove so začeli strahovati, nato pa po vrsti pobijati. Prva žrtev je bil otrok Branko, potem so v hrbet ubili očeta Štefana, pri pobegu skozi okno je bil ubit Milan, Stanislavova žena Ivana (bila je v sedmem mesecu nosečnosti) je bila nato ustreljena v trebuh obenem z nerojenem otrokom. Zadnja žrtev je bila hišna mati Brigita. Vojaki so nato hišo zažgali in z njo vred pobite člane družine B. Posmrtni ostanki so bili pokopani na pokopališču na Otlici (na nagrobnem kamnu so navedena imena Štefana, Brigite, Stanislava, Ivane in Branka; Milana so pokopali v Gor., pred tem so it. vojaki hoteli domačine prepričati, da je bil ubit pri pobegu k partizanom. – Dejanje v hiši je domačinom na Predmeji in Otlici (predvsem zaradi zločina ni mogel molčati) pripovedoval vojak Angelo Sebardi. Vest, da se je domačim nekaj pripetilo, je čez nekaj dni prišla tudi do Stanislava. Brez dovoljenja nadrejenih se je odpravil domov. Ko je izvedel za resnico, si je očitno vzel življenje (v družinski knjigi ž. u. na Otlici je kot datum smrti zapisan 8. mar. 1943; truplo so odkrili šele 25. maja, 31. maja 1943 pa so ga pokopali). 24. febr. 1943 je datum smrti petih članov družine B. in nerojenega deteta. V družinski knjigi (ž. u. Otlica) je pokol B-ovih označen: »Na grozen način umorjeni in zažgani v hiši od Italijanov.« It. vojaški viri so dejanje opravičevali, češ da so videli partizane, ki so iz hiše odhajali z živežem. Krajevni tajnik PNF občine Dol-Predmeja je sodil, da se bo zavoljo poboja in požiga B-ovih okrepilo uporniško gibanje. Dogodek je doživel literarno obdelavo v noveli Danila Lokarja Za frontami (iz zbirke Sodni dan na vasi, 1958) ter v drami Toneta Partljiča Rdeče in sinje med drevjem (knjižna objava 1985). Slikar Tone Kralj je tragedijo B-ovih upodobil v oljni sliki večjega formata Angelska gora 1942 (slika nastala 1969, last GorMuz; slikar je navedel napačno letnico).

Prim. ; L. Bezlaj, Drobec izpred petindvajsetih let, GorSreč 3/1968, št. 12, str. 48–49; Isti, TV-45 25. nov. 1970, št. 48–49; T. Ferenc, Primorska pred vseljudsko vstajo 1943, Lj. 1983, 61–62; arhiv ž. u. Otlica.

B. Mar.