Primorski slovenski biografski leksikon
ŽVAB Drago, diplomatski in konzularni predstavnik SFRJ, r. 21. mar. 1927 v Bubnjarcih, obč. Ozalj (R. Hrvaška), u. 23. apr. 1988 v Ankaranu, pokopan v Kopru. Oče Vinko, železničarski uslužbenec, po rodu iz Krepelj na Krasu, mati Marija Grahor, po rodu iz Vrhovelj. Po izselitvi v Jsl. 1919 je družina živela v Novem mestu, Bubnjarcih in Metliki. Ž. je pet razr. osn. š. obiskoval v Metliki (1934–39), tri razr. gimn. v Karlovcu (1939-41) in četrti razr. gimn. v Novem mestu. Zaradi sodelovanja v demonstracijah proti okupatorju je bil 12. dec. 1942 aretiran, zaprt in izključen iz gimn. z izgubo pravice vpisa v katerokoli šolo na območju tedanje Ljubljanske pokrajine. Od dec. 1942 je organizirano delal za NOB kot kurir na območju Metlike, sept. 1943 pa je s 16. letom vstopil v NOV kot član Komande mesta Metlika in bil nato od dec. 1943 do konca vojne v Belokranjskem odredu. Vmes je bil zajet in v mesecih april-julij 1944 zaprt v karlovških zaporih. Med vojno je končal oficirsko šolo GŠ NOV in POS v Črmošnjicah in v Metliki. V letih 1945–51 je služboval v obmejnih enotah JA od Tolmina do Zaječara in vmes v letih 1949–50 končal v Sarajevu Pehotno oficirsko šolo. V letih 1951–56 je bil sekretar Vojnega odposlanstva JLA v Rimu, v letih 1956–65 je služboval v Bgdu v raznih resorjih generalštaba in zapustil JLA s činom rezervnega polkovnika. V letih 1963–64 je končal šolanje na Višji vojaški akademiji v Bgdu. V letih 1965–66 je služboval v sekretariatu za zunanje zadeve SFRJ in na šoli tujih jezikov v Bgdu končal štiri semestre ital. in angl. jezika, opravil več strok. izpitov iz kadrovsko-organizacijskega področja, mednar. prava in konzularnih zadev. V letih 1967–68 je opravljal dolžnosti sekretarja jsl. delegacije v It. za postavitev spomenika NOB padlim in umrlim jsl. državljanom v Barletti, v letih 1969–73 je bil konzul Generalnega konzulata SFRJ v Trstu, v letih 1974–76 pa direktor kadrovskega in splošnega sektorja trikotažne tovarne BETI v Metliki. V letih 1976–80 je opravljal dolžnost sekretarja komisije za mednar. odnose pri republ. odboru ZZB NOV Sje. – Prejel je več vojnih in mirnodobskih odlikovanj. V Jsli: Red zaslug za narod 3. stopnje (1946), Red za hrabrost (1946), Medaljo za vojaške zasluge (1953), Red za vojne zasluge 3. stopnje (1957), Red bratstva in enotnosti s srebrnim vencem (1971); v It.: Red »Commendatore della Presidenza della Repubblica« (1971), Garibaldinska zvezda VZIP-ANPI; v Bolgariji: Bolgarska medalja (1946), ki jo je ob resoluciji IB vrnil. Prejel je tudi več priznanj krajevnih skupnosti občine Koper ter Spomenico Belokranjskega odreda in šolstva NOB in POS. Po upokojitvi 1974 zaradi zdravstvenih razlogov se je z družino nastanil v Ankaranu, kjer je bil aktiven v družbeno-polit. organizacijah, predvsem v Zvezi borcev in kot delegat v občinski skupščini Koper.
Prim.: Podatki žene Verice Žvab (10. jan. 1992) ; članek J. Korena v PDk 1. maja 1988.
Koren
Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine