Primorski slovenski biografski leksikon

ŽUPANČIČ Matej, arheolog, r. 28. febr. 1943 v Lj., živi v Kopru. Oče Marko, arhitekt, mati Pavla Dečman, gospodinja. Šolal se je v Lj.: osn. š. po letu 1949, matura 1961; najprej študij fizike, nato arheologije na Filoz. fak. (1969–75), vmes je bil zaposlen kot laborant v lj. Univ. kliničnem centru. Od 1975 dalje je kustos za arheol. v Pokraj. muzeju v Kopru, na katerega delovnem področju (občina Koper, del občine Sežana) deluje, posega pa tudi čez administrativne muzejske meje, v Istro in v slov. zamejstvo. Občutenju arheol. na slov. obali in v njenem zaledju, v slov. Istri je pripomogel s kar pogostim oglašanjem v časopisih in revijah (PrimN, PDk, La Voce del Popolo, Borgolauro, NL, PrimSreč, PV), bodisi z obvestili o novih najdbah in zapisih o odmevnejših arheol. dogajanjih, pa tudi polemično zastavljenih razmišljanjih. V ta sklop Ž-evega delovanja sodijo tudi prikazi arheol. preteklosti posameznih delov slov. Istre, kot npr. Ospa (PV 1983/6, 352–56, Dekanov (Dekani, 1979) ali Brega s kraškim robom (Kraški rob in Bržanija, 1990, 19–26, z arheol. karto jam in arheol. najdišč). Za Leksikon des Mittelalters, Bd. 5/4, München-Zürich 1990, 702, je napisal arheol. del gesla o Istri, v Arheol. vestniku (ArhV 37, 1986, 399–404) pa objavil nove istrske epigrafske najdbe, skupaj s S. Petrujevo pa v Izdanja Hrvatskog arheol. društva (11/2, 1989, 119–26) bronasti kipec Merkurja iz Tinjana. – Ž. največ deluje v samem Kopru. Na več mestih je že raziskoval njegovo obzidje in mestno jedro: stolp na Titovem trgu (Varstvo spomenikov 24, 1982, 200–202), renesančno obzidje v Ul. JLA (Arheol. pregled 1985, 188–89), na koprski tržnici (1989), ob stolnici, v Kolarski ul. (1989) in v cerkvi sv. Klare (1989). Prim. še prispevek k zgod. Kopra Inter utrumque tuta (v: Koper med Rimom in Benetkami, 1989, 15–20). Doslej je najbolj ob več podobnih poizkusih iz drugih okolij uspel razširiti arheol. dejavnost čez mejo na območje slov. manjšine v It. Tu deluje s priborjenim soglasjem tržaškega spomeniškovarstvenega nadzorstva skupaj s slov. zamejsko arheol. ekipo (S. Flego, L. Rupel), ki ji je tudi sam v nemajhni meri pomagal na noge. Ž-ev zamejski projekt sloni predvsem na teoretičnem delu in topografiji. S slednjo razrešuje predvsem tiste topografske probleme, ki jim it. arheologija, predvsem zaradi jezikovne neukosti, ni kos. Posrečeno je v ta zamejski arheol. načrt Ž. vpletel mladinske raziskovalne tabore Slov. raziskovalnega inštituta (SLORI), Odseka za zgod. pri Narodni in študijski knjižnici in Društva mladih raziskovalcev iz Trsta. Ž. je bil mentor arheol. skupine MRT v Dolini (1984), na Repentabru (1990), v Kanalski dolini (1986), v Sovodnjah (1985) in Devinu (1987). V vseh objavah rezultatov taborov je Ž. tudi soavtor arheol. prispevkov. O Kanalski dolini pa je še dodatno poročal skupaj z L. Rupel v GorLtk 15/16, 1989, 215–18 (Topografska zapažanja v Kanalski dolini). V zamejski sveženj Ž-evega dela sodijo še raziskave v Boljuncu (Arheološka slika Boljunca pri Trstu, GorLtk 12–14, 1985–87; it. inačica v Borgolauro 9/14, Milje 1988, 45–85, soavtorja S. Flego in L. Rupel; Najdba rimskih novcev v Boljuncu, ArhV 38, 1987, 407-12) in topografija obale miljskega polotoka (Kronika, letnik 37, 1989, št. 1–2, 16–20). – S podvodno arheol. pa se je poizkusil v Ankaranu (skupaj z N. Logar. Varstvo spomenikov 23, 1981, 299 in 24, 1982, 165). Ž. je sodeloval na velikih izkopavanjih Ajdovskega gradca nad Vranjem pri Sevnici (Prazgodovinske najdbe na področju stavb, Katalogi in monografije 12, 1975, 95–98), rimske utrdbe Ad Pirum na Hrušici in v Predloki. Tehnična znanja vešče izrablja za interdisciplinarno presojanje arheol. tvarine (npr. raziskava žrmelj – Prazgodovinske in rimske žrmlje v zahodni Sloveniji, Geološki zbornik 7, 1987, 23–24 in 8, 1987, 105-10, soavtor A. Horvat), izoblikoval pa si je tudi samosvoj odnos do arheol. in njene pojavnosti v prostoru, ki mu omogoča izbiro problemov in iskanje tudi v nearheol. virih (npr. zgodnjesrednjeveško najdišče Vižinale ob Idriji – Visinale dell'Iudrio, un sito altomedievale in Friuli, Civiltà Padana 1, Modena 1989, 91–102; Vižinale ob Idrijci: sledi Staroslovanov, Novi Matajur 31. avg. 1989).

Prim.: Osebni podatki in vsa našteta liter.

Svd.

Svoljšak, Drago: Župančič, Matej (1943–). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi953800/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (20. februar 2025). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 18. snopič Tič-Žvanut in Dodatek A - B, 4. knjiga. Ur. Martin Jevnikar Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1992.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine