Primorski slovenski biografski leksikon

ŽIGON Joško, kult. delavec, r. 27. dec. 1900 v Zagrajcu pri Komnu, u. 17. okt. 1981 v Vrtojbi. Končal je šest razr. ljud. š. na Gorjanskem. Kot dijak je obiskoval 1914/15 slov. drž. gimn. v Gor. V letih 1916/18 je hodil na škof. klas. gimn. v Zavod sv. Stanislava v Šentvidu nad Lj. Jan. 1918 so ga rekrutirali v avstro-ogrsko vojsko. Na južnotirolskem bojišču se je boril šest mesecev in bil ranjen. Po vojni je bil tajnik občine Gorjansko (1. apr. 1919–31. mar. 1922). Nato je obiskoval Drž. trgov. akad. v Lj. od 1922 do 1926. Od 1. jul. 1926 do 15. sept. 1947 je služboval kot knjigovodja v Katol. knjigarni v Gor. Med drugim je bil upravitelj v tovarni orgel Cecilia od 1930 do 1934 v Gor. V Centralni posojilnici v Gor. je bil ravn. od 19. apr. 1935 do 30. maja 1938, da bi pospešil likvidacijo. – Med II. svet. vojno je pomagal pri pošiljanju življenjskih potrebščin internirancem. Zlasti je to zahtevalo veliko dela v letih 1944/45, ko se je število internirancev v Nemčiji silno povečalo zaradi neprestanih deportacij. 1942 in kasneje je sodeloval v NOB in pomagal z materialom za partiz. tehniko: s papirjem, pisalnimi stroji, razmnoževalnimi stroji, kemičnim črnilom, fotografskim materialom, ponarejenimi štampiljkami idr. 15. sept. 1943 je bil obtožen sodelovanja z inž. Rustjo in zaslišan na partiz. sodišču v Rihemberku. Med vojno je sodeloval s F. Bevkom, Bednarikom, Rustjo, Kacinom, Ščekom, Kemperletom, Feiglom, Beblerjem, Juvančičem, Abramom, Rutarjem, Resarjem, Stankom Vukom in drugimi. – 1. dec. 1947 je nastopil službo pri okraj. trgov. podjetju Okrajni magazin s sedežem v Šempetru kot računovodja. Bil je referent za denarne zavode in zavarovalnice pri Okrož. odb. v Gor., tajnik pri iniciativnem odb. za zadružništvo na Goriškem in tajnik Osrednjega gospodar. urada goriškega okraja. Bil je preds. upravnega odb. pri Rdečem križu in preds. upravnega odb. Kmetijske zadruge v Gor. Upokojil se je 1968. – V prostem času se je ukvarjal s študijem družboslovja. Imel je stike s prof. Bogom Grafenauerjem (dal mu je podatke za tolminski kmečki upor 1635). Ukvarjal se je tudi s pisanjem o družboslovju. Večina del je v rokopisu. Najpomembnejše delo Svoboda in socializem je izdal v samozaložbi 1945. Zbiral je primor. tisk in ga podaril novogor. knjižnici. – Bil je član Planinskega društva Gor. in Nova Gor., soustanovitelj in blagajnik Kluba starih goriških študentov. Bil je Človek – Delavec – Mislec. Ljubil je Boga - Domovino – Revno Človeštvo in vse stvarstvo. - Njegova bibliografija obsega: Svoboda in socializem, Gor. 1945, samozal. ; Libertà e socialismo, Gor. 1945; Taborski gospod (Nekaj veselih in žalostnih zgodb s Krasa), v KolGMD 1972 in 1973 (objavljeno pod psevd. Janez Kraševec); Zrakoplovi na Soški fronti, TT 25. avg. 1966.

Prim.: Njegova zapuščina in njegov sin Janko Žigon; Mar. Brecelj, J. Ž. je zbiral slov. primor. tisk, PDk 15. nov. 1981 s sl. ; V Vrtojbi je umrl J. Ž., NL 19. nov. 1981.

Gor. Mar.

Marušič, Gorazd: Žigon, Joško (1900–1981). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi953660/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (11. marec 2025). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 18. snopič Tič-Žvanut in Dodatek A - B, 4. knjiga. Ur. Martin Jevnikar Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1992.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine