Žetko, Frane (1901–1979)

ŽETKO Frane, gostilničar, kmetovalec, tigrovec, borec NOBJ, r. 25. mar. 1901 v Volčah pri Košani in tam u. 31. mar. 1979. Oče Anton, mati Marija Volk, gostilna, kmetija. Poleti 1927 so trije neznanci prišli v Žetkovo (Mrkusovo) gostilno, naročili večje količine kruha, sira in vina in Ž. je na njihovo povabilo pomagal nositi blago na Vremščico. Tu je med večjo skupino mladih ljudi spoznal Danila Zelena, Alberta Rejca, Jožeta Vadnjala, Lojzeta Valenčiča in druge. Zelen ga je povabil in Ž. je odslej sodeloval v tajni ileg. protifaš. borbi za obstoj slov. manjšine na Primor. Ob mraku je mlad Goričan, baje Zorko Jelinčič, zaključil zborovanje. Ž. in 15 Tržačanov, med njimi Marušič in Miloš (ustreljena 6. sept. 1930), so šli v Volče, se okrepčali v Mrkusovi gostilni, kjer so veselo peli in plesali, nato jih je Ž. vodil na železniško postajo v Košani. Bil je še na treh sestankih mladih na Vremščici ter množičnih sestankih na Sv. Trojici in na Kalcu, ki so se jih udeleževale oborožene trojke iz Jsle. Po tistem prvem srečanju z Zelenom mu je ta s svojo oboroženo trojko prinašal iz Jsle na določena mesta v okolici Volč liter., orožje in razne eksplozive. Ž. je raznašal liter. po vaseh Pivke, Brkinov in Ilir. Bistrice. Nekateri so prihajali po liter. v Volče k Ž., zlasti Frane Zafred iz St. Sušice, ki je bil velik Ž-ov prijatelj. – Na Vremščici se je srečaval z bazoviškimi junaki. Sodeloval je z Al. Valenčičem z Bača (ustreljen v Bazovici). Skupaj sta delala poskuse na Vremščici z razstrelitvijo bomb, ki so jih izdelali v Urbančičevi žagi na Baču. Po zaključenih vojaških manevrih in streljanju s topovi iz Divače na Vremščico sta Ž. in Fr. Zafred izkopavala neraztreljene granate, jih spravila k cesti, potem pa jih je odpeljal Lojze Zidar iz Topolca s tovornjakom na Bač, da so jih uporabljali za izdelovanje bomb. Ž. in Zafred sta zažgala borovce na pobočju Osojnice, kjer so It. gradili utrdbe. Udeležila sta se skupinskega sestanka aktivnih tigrovcev in trojk iz Jsle, kjer so razpravljali o načrtu, da bi rešili zaprte tovariše prvega tržaškega procesa v Trstu. Podrobnosti o teh pripravah niso znane. Zaradi močnih faš. oddelkov na meji, po Krasu in v Trstu bi bilo vsako tveganje samomor. Ž. piše, da je 3000 faš. prečesalo Vremščico med procesom v Trstu, v Volčah je bil štab s tržaškim prefektom. - Ž. je z Zafredom in drugimi sodeloval s pošiljanjem grozilnih pisem ovaduhom, propagiral dezertacije fantov 1935 ob mobilizaciji za vojno v Abesiniji in jim pomagal pri pobegu v Jslo. - Z OF je začel sodelovati že sept. 1941, ko je k njemu v hišo prišel s 7 borci Ervin Dolgan iz Topolca, ki je bil poslan iz Sje. Poslej so se pri Mrkusovih stalno zadrževali borci in aktivisti NOBJ. Ž. je bil že 9. maja 1942 aretiran in interniran v Borgo Ticino pri Novari. Leto pozneje, 27. apr. 1943 so faš. požgali Volče, vaščane pa pozaprli in internirali. Ko so se po kapitulaciji vrnili v svojo požgano vas, so bivali v cerkvi. Ž. se po kapitulaciji It. ni vrnil v Volče. Ostal je v Pierisu v Furlaniji, kjer je imel njegov oče čredo ovac na paši, ter z Viktorjem Volkom nabavljal velike količine hrane za NOVJ. Spremljala sta tudi vračanje internirancev iz It. in jih usmerjala v partiz. edinice. Ž. je v Furlaniji sodeloval tudi z drugimi organizatorji OF, še zlasti s Fr. Štoko s Kontovela. Po osvoboditvi je delal v raznih družbeno polit. organizacijah, bil preds. Obnovitvene zadruge v Dolnji Košani, zaposlen pri okraj. LO Postojna. 1948 se je vrnil v Volče in živel z obdelovanjem svojega posestva. Po operaciji grla je dihal skozi cevko in živel še 18 let, a govoriti ni mogel.

Prim.: Žetkovi podatki in zapisi; T. Rutar, Frane Žetko, PrimN jun. 1979; Isti, Kot drugi tigrovci je tudi Žetko iz TIGR v NOBJ, PDk 12. jan. 1978; Isti, Krivične trditve o vodstvu TIGR, Bistriški zapisi 2/1984, 71.

Rut