Žerjal, Ernest (1899–1958)

ŽERJAL Ernest, kulturni in prosvetni delavec, r. 17. jan. 1899 v Trstu, u. 26. nov. 1958 prav tam. Oče Mihael, mati Marija Alberti; sin Aljoša (gl. čl.). V roj. mestu je končal obvezno šolanje, 1917 še Trgov. akad. Prvo svet. vojno je preživel na ruski fronti (1917–19). Po vojni je bil sprva zaposlen pri slov. bančnem zavodu v ul. Milano, ko pa so to banko zaprli, se je zaposlil pri podjetju Standard Oil Company, ki je imelo sedež pri Sv. Soboti. Tu so ga kot zavednega Slovenca in antifaš. 1939 odslovili. Tako je bil primoran, da kupi v Škednju, kjer je živel, znano gostilno Pri belem konjičku, ki je tedaj slovela kot zbirališče zavednih Škedenjcev in bila zaradi tega tudi večkrat zaprta. – Ž. je bil ena osrednjih osebnosti slov. kulturno-prosv. življenja v Škednju. 1919 je ustanovil Budilni odbor, ki si je zadal nalogo, da prebudi k življenju vse škedenjske prosv. organizacije. Tako je bil 1920 ustanovljen Dramatični krožek, kateremu je bil Ž. prvo leto odb., vsa naslednja leta preds. 1. okt. 1921 je vzel krožek v najem dvorano Gospodar. društva, v kateri je prirejal igre, toda že 11. nov. 1922 so faš. zasedli dvorano in jo obdržali. Dramatični krožek je podpiral Slovensko čitalnico, ki je bila pred vojno ena izmed vodilnih prosv. organizacij, obnovili pa so jo šele mar. 1920. Skupaj sta prirejala družabne večere. 1924 je bil izvoljen za preds. Ž. in jo vodil do 11. maja 1926, ko je bil zadnji občni zbor. 6. dec. 1925 je ustanovil in vodil Športni krožek Concordia (tako ime so izbrali, da bo oblast dovolila njegov obstoj), vendar pa so ga 17. avg. 1927 razpustili. Že apr. 1922 je poskušal ustanoviti tamburaški zbor, vendar ni uspel. – Vsa leta je Ž. pisal in objavljal pesmi, vendar nad njimi ni pravega pregleda. Sin Aljoša ima kup izrezikov, a brez podatkov. Izstopa Sonetnega venca – Magistrale, ki ima akrostih Renkovi Gjorgji, napisan je v šesterostopnih nadštevilčnih jambih in tudi rima ni klasična.

Prim.: Podatki sina Aljoše; Čitalnica v Škednju 1868–1968, Trst 1968, pass., str. 33 slika; Škedenj nekdaj in danes, Trst 1980, 90, 94.

mlp