Žerjal, Drago (1920–1989)

ŽERJAL Drago, pevovodja in glasbenik, r. 4. jan. 1920 v Borštu pri Trstu, u. 10. jan. 1989 v Trstu. Oče Romano, trgovec, mati Marija Petaros, gospodinja. Ko mu je bilo 12 let, se je družina preselila v Boljunec. Obiskoval je it. učiteljišče v Trstu (mat. 1939), vmes pomagal v domači trgovini. Vojaščino je opravljal v posebnem bataljonu. V prvih dneh 1944 se je pridružil partizanom. V Suhi krajini je bil vključen v 8. brigado. Tam je učil borce peti in jih spremljal na harmoniko, potem so ga poslali v Zagradec v pevovodski tečaj, ki ga je vodil Marjan Kozina. Bil je priključen propag. odseku VII. korpusa, kjer je ustanovil in vodil zbor, ki je kot prvi nastopil na lj. radiu na dan osvoboditve Lj. Po vojni se je vrnil v Boljunec in najprej pomagal, potem prevzel očetovo trgovino. 1946 je postal pevovodja domačega zbora. V tem času sta mu bila mentorja F. Venturini in U. Vrabec. Zbor se je v tem času razvil v močno vokalno skupino in nastopil v raznih krajih. 1953 je ustanovil instr. in vok. skupino, ki je delovala do 1960. Leta 1963 se je priključil pobudi S. Birse za ustanovitev orkestra lahke glasbe Miramar in nastopil kot dirigent, skladatelj in godbenik na I. in II. Festivalu tržaške popevke. Na I. je prejel prvo nagrado za besedilo in glasbo popevke Ko si kupim mali avto 500 C in drugo nagrado za besedilo in glasbo popevke Ta naša burja. Na II. Festivalu sta bili nagrajeni njegovi pesmi Pismo iz tujine in Tržaške lučke. – 11. okt. 1992 so KD France Prešeren iz Boljunca in vaščani odkrili na domači hiši Dragu Žerjalu spominsko ploščo.

Prim.: J. Koren, D. Žerjal iz Boljunca je slavil svojo 50-letnico, PDk 11. jan. 1970; M. Kapelj, D. Žerjal 60-letnik, PDk 4. jan. 1980; Za žirijo Samo ti, za občinstvo Pismo iz tujine, PDk 16. jun. 1964; Nove pesmice, novi skladatelji, PDk 18. jun. 1963; V Boljuncu odkrili ploščo sovaščanu D. Žerjalu, PDk 14. okt. 1992 s sl. spom. plošče.

ldt