Žerjal, Drago (1903–1991)

ŽERJAL Drago, računovodja, protifašistični borec, r. 1. jul. 1903 v Borštu, u. 6. jan. 1991 v Kopru. Oče Karel, delavec, mati Marija Petaros, delavka. Slov. osn. š. je obiskoval pri Sv. Ivanu v Trstu, nato nem. mešč. v Trstu, 1920 je končal dvoletno trg. š. v Celju. Zaposlen je bil kot računovodja pri odv. dr. K. Ferlugi v Trstu, nato v tovarni mila. Sodeloval je v slov. dijaških kult. krožkih Prosveta v Trstu in Sloga v Celju. 1921 je sodeloval pri ustanovitvi mladinskega društva Omladina pri Sv. Ivanu, 1924 mladinskega društva Zarja v Rojanu in bil njegov preds. do razpusta nov. 1926 ter hkrati tajnik kolesarskega društva Adria. Jeseni 1927 je skupaj z V. Špangerjem, F. Marušičem in Z. Milošem ustanovil tajno organizacijo Borba v Trstu in bil v njenem ožjem vodstvu. Organizacija se je s požigi raznarodovalnih ustanov, z atentati na svetilnik zmage in uredništvo II Popolo di Trieste borila zoper faš. raznarodovanje slov. in hrv. manjšine v Julijski krajini. Ž. je držal zvezo s srenjo v Istri, zato je po krvavih dogodkih pri Pazinu in aretaciji V. Gortana 15. apr. 1929 zbežal v Jslo. Zaposlil se je v Kranju na zavodu za socialno zavarovanje in ustanovil emigrantsko društvo Zarja (pozneje Sloga) in mu predsedoval. 1931 je organiziral postavitev prvega spomenika bazoviškim žrtvam in Gortanu v Kranju. 1932 je bil zaradi osebnih sporov izključen iz emigrantskih organizacij, posvetil se je delu v sindikalni Narodni strok. zvezi. Ob tekstilni stavki 1936 v Kranju je organiziral prehrano za stavkujoče. Od 1936 je bil zaposlen pri zavarovalnem zavodu v Lj., bil je v odboru emigrantskega društva Tabor, pred razpustom (1940) pa njegov preds. Med 1939–40 je predsedoval emigrantskemu Mladinskemu svetu, ki se je upiral konservativnemu vodstvu zveze emigrantskih društev. Ob napadu na Jslo apr. 1941 se je pridružil primor. prostovoljcem v Soški legiji. V Kranju se je vključil v OF, od avg. 1943 je bil član KPS in mestnega odbora OF, 21. febr. 1944 ga je gestapo aretiral, mučili so ga v kranjskem in begunjskem zaporu, 24. apr. pa odpeljali v skupini 30 jetnikov v delovno taborišče pri Düsseldorfu. Iz taborišča je pobegnil in se pridružil part. Vojkovi brigadi, od sept. do nov. 1944 je bil v Kropi pri Komandi mesta Kranj, nato na Kobariškem vojnem področju in partij. inštruktor Zapadno primor. okrožja. Dvakrat je bil ranjen. Po osvoboditvi je delal v Trstu na sindikalnem področju, nato v Celju kot član okrož. odb. OF, od maja 1946 je bil spet zaposlen pri Zavodu za socialno zavarovanje v Kranju, nato v Kopru direktor pokraj. zavoda in pri Gospodarski zbornici do upokojitve (1964). Krajše spomine na narodnorevolucionarno organizacijo Borba je objavil v TV-15 (1985, št. 4042), obsežen življenjepis pa je po zapisu Alekseja Kalca izšel kot Spomini in razlage o protifašističnem boju primorske mladine med vojnama (Trst 1990).

Prim.: Osebni podatki v arhivu SDP (prej A CK ZKS); D. Darovec, PrimN 1988, št. 49; V. Španger, Bazoviški spomenik, Trst 1965 in 1986, pass. ; M. Kacin-Wohinz, Prvi antifašizem v Evropi, Koper 1990, pass. ; Ista, Polemično o Žerjalovih spominih, PrimSreč 1990, št. 112, 755/56; B. Gombač, ZČ 1990, št. 4; J. Humar, Delo 1991, št. 55; A. K.(lun), PDk 8. in 10. jan. 1991.

M.K.-W.