Žbona, Vasja (1945–2013)

ŽBONA Vasja (Vasilij), kipar, restavrator, r. 9. okt. 1945 v Mirnu pri Gor., živi in dela v Parizu. Oče Boris, oficir it. vojske (končal ofic. in ekonom. š. v Turinu), uslužbenec (komisar) na Cassa di Risparmio v Gor., nato do 1950 dir. banke v Šempetru pri Gor., mati Mirjam Vuk, gospodinja (sicer končala sred. ekonom. š. v Gor.), brat Fedja (gl. čl.). Osn. š. obiskoval v Mirnu, gimn. v Novi Gor., nato se vpisal na sred. tehn. š. v Lj., a že 1965 odšel v Pariz, kjer se je 1966 vpisal na École des hautes études (rue de Varenne) (psihologija). Študij je kmalu opustil in si poiskal mentorja v kiparju Augustinu Cardenasu, pri katerem si je več let nabiral izkušenj in postal njegov asistent. Od maja do dec. 1968 je bival v New Yorku, kjer je na skup. razst. v Shell Shock Creation tudi prvič razstavljal. Po vrnitvi v Evropo se je za nekaj časa naselil v Rimu, kjer je nastalo nekaj njegovih del, npr. tri v lesu intarzirane dekoracijske plošče. Do 1979 se je v poletnih mesecih mudil v Carrari, kjer je v kiparski koloniji (katere so se udeleževali tudi npr. H. Moore, A. Cardenas) ustvarjal marmorne plastike in jih kar na kraju nastanka (večkrat je to bila ulica) razstavljal, prodajal ali pa zamenjaval za kiparsko orodje ali hrano. – 1982 je prejel vabilo za poučevanje na École des Beaux-Arts v Parizu. Ž. je ustvarjal v lesu, marmorju, kamnu, nekaj malega tudi v bronu (Pietrasanta), zadnja leta pa dela izključno v lesu (afriški les iroko, podoben hrastovini). Njegove zaobljeno razgibane plastike so polne energije in spominjajo na rastlinske in anatomske oblike. – V svojih prvih pariških letih se je Ž. posvečal predvsem stavbni plastiki. Z A. Cardenasom je izdelal kiparski okras za Collège d'enseignement special v Auxerre (1967); kamnite skulpture za tehn. licej v Ille-et-Vilaine (1968); kiparski okras (izd. v Carrari) za Ensemble universitaire Saint-Denis (1969); pet metrov visoko plastiko za manjši kraj v pokr. Moselle (1972). Ž. je veliko sodeloval tudi z arh. Edg. Pilletom (še bolj v smislu dekorativne plastike): Ozoir-la-Ferrière, Sens, Senlis, Paray-le-Monial (npr. vrt s cementnimi kipi). – Ž. je delal tudi kot restavrator. Ob pripravi razstave Cartes et figures du monde, na kateri je bil v Centru G. Pompidou predstavljen kartograf Coronelli (deloval za Ludvika XIV.), je Ž. kot odličen poznavalec marmorja restavriral (za rest. podjetje Artem) marmornata Coronellijeva dela (zemljevide, nebesna telesa), ki so dolga leta preležala v zabojih v gradu Versailles; rest. je gradič Karla X. (dve sfingi in portal) v parku Bagatelle; 1985 je rest. stavbne plastike na Cour carrèe v Louvru. V Parizu je Ž. prvič samostojno razstavljal nov. 1990 v gal. Jacques Barrère, apr. 1992 pa v gal. Wo Mang. Do 1985 se je redno udeleževal velikih pariških likovnih manifestacij: Comparaison, Salon de mai, Salon des artistes francais, Salon Art vivant, Réalité nouvelle; sodeloval je tudi na lik. manif. FIAC v Stokholmu. V Sji razst. na bienalu male plastike v Murski Soboti (1977) in v Kopru. 1971 je na Salon des artistes francais prejel bronasto odličje za dekoracijo, pohvalo pa za kiparstvo; 1979 je prejel nagrado Michel Dimon.

Prim.: Osebni podatki; kat. bien. male plastike, Murska Sobota 1977; spravljenke ob razst. in veliki katalogi vseh omenjenih likovnih salonov; zapis za odd. na Radiu Trst A (V. Koršič), 1982.

V-č