Žbona Trkman, Beatriče (1949–)

★

18. oktober 1949

Miren, Slovenija

Imena

Poklici ali dejavnosti

arheologinja

Povezane osebe

starši:
- Žbona, Boris
- Vuk, Miriam
bratje:

Podatki v zapisu Text Encoding Initiative

<person xmlns="http://www.tei-c.org/ns/1.0" xml:id="sbi953460" corresp="psb-text.xml#psb05597" role="main">
          <idno type="URL">http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi953460/</idno>
          <sex value="2"/>
          <persName type="married">
            <forename>Beatriče</forename>
            <surname>Žbona Trkman</surname>
          </persName>
          <persName type="married" source="#conor">
            <forename>Beatriče</forename>
            <surname>Žbona Trkman</surname>
          </persName>
          <persName type="birth">
            <forename>Beatriče</forename>
            <surname>Žbona</surname>
          </persName>
          <occupation scheme="#occupation" code="#arheolog"/>
          <birth>
            <date when="1949-10-18">18. okt. 1949</date>
            <placeName>
              <settlement>Miren</settlement>
              <country>Slovenija</country>
              <geo>45.8953738 13.6081681</geo>
            </placeName>
          </birth>
        </person>

Primorski slovenski biografski leksikon

ŽBONA Beatriče, por. TRKMAN, arheologinja, r. 18. okt. 1949 v Mirnu pri Gor., živi v Novi Gor. Oče Boris, uslužbenec, mati Miriam Vuk, brata Aleksij, Fedja. Osn. š. v Mirnu, gimnazijo v Novi Gor. (matura 1968). Na lj. U je diplomirala na arheološkem odd. Filoz. fak. (1975). Od 1977 je zaposlena v GorMuz kot kustos za arheologijo, pretežno antično. Sodelovala je na izkopavanjih GorMuz (Most na Soči, Kobarid) ter zatem vodila izkopavanja rimskodobnega opekarskega obrata in grobišča na Križcjanu v Biljah (1982; Varstvo spomenikov 25, 1983, 216–19) in dveh rimskih dvorov (vila rustica) v Lokah: Pavlini (1982; VS 26, 1984, 235; GorLtk 11, 1984, 73–84) in Kolenovca (1984–88; VS 27, 1985, 230–31; 28, 1986, 268; 29, 1987, 259; 30, 1988, 241–42; Arheološki pregled 26, 1985, 103–04). V ta sklop raziskovanj antičnega podeželja sodijo tudi izkopavanja rimskega lončarsko-opekarskega obrata v Neblem – Borg v Brdih (VS 27, 1985, 232–36). Arheološko karto Zahodne Sje je obogatila z vrsto novih ali nanovo potrjenih najdišč (Biljenski griči, Miren, Orehovlje, Nova Gorica, Šmartno, Vitovlje, Brje, Martinuči, Štanjel, Kanal, prim. VS 23 do 30, 1981 do 1988), posebej odmevni Sv. Urh v Tolminu (AV 41, 1990, 505–20) s staroslovan. najdbami in bronastodobni depo s Kanalskega vrha. Arheološko je raziskala dvorišče gradu Kromberk 1988; VS 31, 1989, 254) in grad Dobrovo v Brdih (1990; Argo 29–30, 1990, 14–16). V muzeološko in kataloško obdelavo tega grajskega gradiva je pritegnila še vse druge sorodne najdbe s severne Primorske (Kozlov rob, Štanjel, Rihemberk) in z njim utemeljila fond srednjeveške arheologije v Posočju. Ž. je objavljala v PrimN, PDk, NL, PrimSreč, GorLtk.

Prim.: Osebni podatki.

Svd.

Kratice in krajšave

Drago Svoljšak

Svoljšak, Drago: Žbona Trkman, Beatriče (1949–). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi953460/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (18. december 2024). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 18. snopič Tič-Žvanut in Dodatek A - B, 4. knjiga. Ur. Martin Jevnikar Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1992.

Žbona Trkman, Beatriče (1949–)

Imena

Poklici ali dejavnosti

Povezane osebe

Žbona Trkman, Beatriče (1949–)

Podatki v zapisu Text Encoding Initiative

Primorski slovenski biografski leksikon

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine