Žbogar, Darinka (1925–2014)

ŽBOGAR Darinka, roj. URH, kult. delavka, r. 16. jan. 1925 v Hrušici pri Jesenicah, živi v Ilir. Bistrici. Oče Franc, nadzornik pri železnici v Trstu, mati Marija, gospodinja. Ob prihodu It. se je kot železničarski uslužbenec zapeljal do Jesenic in tam ustavil. Tako je vsa družina več let živela tam. Hči je na Jesenicah obiskovala osn. in mešč. š. v letih 1931-41. Nadaljnje študije je prekinila vojna. Časi so bili težki in morala se je zaposliti. V letih 1941-43 je pomagala v računovodstvu na Jesenicah. Od 1943 do apr. 1945 je bila pomožna pisarniška moč v Beljaku (Villach). Od maja do avg. 1945 je bila spet na Jesenicah v Repatriacijski bazi, kjer so sprejemali povratnike, ki so se vračali iz taborišč. Do apr. 1946 je bila uradnica v železničarski sekciji na Jesenicah. V apr. 1946 se je poročila z Borisom Žbogarjem, ki se je po dveh letih vrnil iz nem. taborišča Dachau. Pustila je službo in se posvetila družini. – Od 1955 do 1959 je bila dodeljena na Pivko v kult. društvo Svoboda, da je uredila obširno knjižnico. 1960 je bila premeščena v Ilir. Bistrico, spet v knjižnico, imenovana je bila za ravn. To je bilo njeno področje javnega delovanja, kateremu je posvetila vse moči. Poleg knjižnice je prirejala slikarske razstave, bila je pobudnica liter. večerov. Vabila je razne književnike. Takoj 1960 je nastopilo v Ilir. Bistrici 11 vidnih književnikov: France Bevk, Mira Mihelič, Mimi Malenšek idr. Pesnike in pisatelje je vodila tudi po šolah po vsej občini. – V Spodnjem Zemonu je živela učiteljica-pesnica Maksimilijana (Maksa) Samsa. Za to učiteljico se je Ž-jeva še posebej zavzela. Samsova je bila zelo osamljena. Ž-jeva je zbirala njene pesmice in končno poskrbela, da so bile objavljene 1965 pod imenom Bleščeče prevare. Založila jih je Matična knjižnica v Ilir. Bistrici. Po njeni tragični smrti je izšel še ponatis. Na pobudo Ž-jeve je bila tudi bistriška knjižnica poimenovana po Maksi Samsa. – Za kult. prosv. delo je bila večkrat odlikovana: 1975 je prejela priznanje - umetniško sliko, dar obč. odb. Čopovo diplomo ji je darovalo Društvo bibliotekarjev Sje za zasluge pri razvoju društva in strok. dvigu knjižničarstva na Slovenskem. Kult. skupnost Ilir. Bistrica ji je podelila Kettejevo nagrado za velik prispevek k razvoju in rasti slov. kulture. Ob podelitvi te nagrade je zapisal preds. Ivko Spetič naslednje: »Kettejeva nagrada se ne podeljuje Darinki Žbogar zgolj za delo v knjižničarstvu, temveč tudi za njeno bogato in vsestransko delovanje na ostalih področjih kulturnega delovanja.« Bistriška šola in knjižnica sta skupaj izpeljali načrt in uredili na Premu spominski sobi, kjer je prebival Dragotin Kette. – Ž-jeva ni bila po svoji izobrazbi izšolana knjižničarka. Bila pa je dovolj nadarjena in navdušena delavka, da se je 1963 začela ukvarjati z UDK sistemom, ki je bila novost, saj so bile tako strok. urejene le večje knjižnice; strok. izpit je opravila šele pozneje. Prva razstava domačih likovnikov je bila v jul. 1966. Primeren prostor za take javne nastope je bil Sokolski dom. Tu se je zvrstilo veliko znanih domačih in zamejskih likovnikov: Demetrij Cej, Klavdija Raza, Miloš Pahor, Avgust Černigoj. Največ uspeha je imel Božidar Jakac. Svoje pesniške zbirke je predstavilo več pesnikov. Zelo uspešni sta bili Mila Kačičeva ter Desanka Maksimović. Več razstav je bilo tudi na temo exlibris. Prvotna Čitalnica je začela delovati v Ilir. Bistrici že 1864. Ob njeni 120-letnici je bil izdan katalog takratnih naslovov knjig.

Prim.: Osebni podatki; časopisna poročila ob delu; Knjiga'66, 8–9; Zgod. odsek NŠKT.

M. Pah.