Zega, Bogdan (1923–2012)

ZEGA Bogdan, kemik in kulturnik, r. 13. sept. 1923 v Gor., živi v Ženevi (CH). Oče Andrej Milan iz Kazelj pri Sežani (rod sicer iz Soške doline), računski uradnik, mati Nikolina Karkovič (hči Nikole Karkoviča s Hvara, junaka viške bitke), učiteljica na Ciril-Metodovi š. do njenega zaprtja. Oče in mati sta bila po I. svet. vojni do odhoda v Jslo zelo aktivna med Slov. na Gor., pa tudi kasneje je oče veliko pomagal slov. fantom – dezerterjem iz abesinsko-ital. vojne, ki so preko Idrije prihajali v Škofjo Loko. Tam je tudi ustanovil Primorsko društvo za pomoč. Bil je tudi dober pevec, sodeloval na RAI Trst A. L. 1928 je oče Andrej, ki je takrat služboval v Vidmu, prejel dekret za Potenzo. Izognil se je s tem, da je zaprosil potni list za Češkoslovaško, a se z druž. ustavil v Lj., nekaj let kasneje pa dobil stalno mesto v Šk. Loki, kjer je B. dokončal osn. š. Realno gimn. je B. obiskoval v Lj., matur. v Trstu (izredni rok). Od 1942–51 v Lj. študiral na Prir.-mat.-filoz. fak. (dipl. delo Prispevek k fotokemiji svinčevih kromatov), doktorat znanosti pa dosegel 1957 (z disertacijo Magnetske posebnosti gama-ferioksida, nastalega iz gama-hidroksida). V gimn. letih je bil zelo aktiven v skavtski organizaciji. 1942 se je z nekaterimi prijatelji pripravljal na beg iz obkoljene Lj., a so ga It. prestregli in ga teden pred maturo poslali v taborišče Gonars, kasneje v Treviso. L. 1943 so ga kot voj. obveznika poslali na vojno okrožje v Gor., nato v posebni bataljon v Piemont. Po Mussolinijevem padcu se je zatekel k stricu učitelju v Parmo, kjer se je skrival do pomladi 1944. Ob ponovni mobilizaciji za rep. Salò so ga zajeli in odpeljali v posebna vežbališča v Nemčjo, od tam pa 22. jul. istega l. spet. v sev. It. Tam je s tovariši stopil v stik z odporniškim gibanjem; skupno so organizirali pobeg cele čete. Po srečno preživeti ofenzivi, ki so jo pripravili za pobeglimi, in po mesecu življenja v brigadi Giustizia e libertà je Z. dosegel fronto pri Massi-Carrari, se javil zavezniškim voj. oblastem, bil priznan kot zavezniški državljan, odšel v Rim, nato v Taranto, kjer se je javil zastopstvu jsl. kraljeve mornarice. Po zapletih med Titom in londonsko vlado se je prevoz na Malto (kjer je bila baza te mornarice) zavlekel do 1945. Po razpustu le-te je bil Z. postavljen pred izbiro: povratek v Jsl. in nadaljevanje službe v Titovi mornarici ali demobilizacija in prevoz v It. Izbral je drugo, prišel v Trst, v izrednem roku opravil manjkajočo mu maturo, nato odšel v Lj. Na meji aretiran in odpeljan v lj. zapor OZNE. Obtožen dvakratnega prostovoljnega vstopa v it. faš. vojsko, zaradi pomanjkanja dokazov oproščen. V Lj. je po končani fak. delal nekaj let na Inštitutu za elektrozveze, kjer je ustanovil obrat za izdelavo magnetnih feritov, nato zaprosil za nadaljevanje specializacije v tujini. Od 1951–58 delal na CNRS (Centre national de la recherche scientifique) v Belleville (F) (1954–55 »attaché«, 1958–59 »chargé de recherche«). Od 1959–88 delal kot »senior research scientist« na Battelle Memorial Institute, Centre de Recherche de Genève v Ženevi. Veliko je objavljal v strok. revijah, sodeloval na številnih kongresih in iz svoje stroke izdal 12 patentov. – Z. kulturno in družbeno deluje, posebno še po upokojitvi in po osamosvojitvi Sje. Na konferenci CSCE v Ženevi 15. jul. 1991 je sodeloval kot član delegacije Support Group for the International Recognition of the Republic of Slovenia; 4. sept. 1991 je na sestanku s švicarskimi parlamentarci kot član slov. delegacije; na ustanovni skupščini 20. okt. 1991 je izvoljen za preds. Združenja ženevskih Slovencev; od jan. 1992 je ured. in izdajatelj Ženevskih novic, tromesečnega informativnega lista za Slov. v franc. govorečih predelih Švice; 21. mar. 1993 je izvoljen za člana gl. odbora Svetovnega slov. kongresa (Konferenca za Švico in Liechtenstein); 27. maja 1994 je izvoljen za podpreds. gl. odbora SSK za Švico in Liechtenstein. Izbor Z-ovih publikacij in referatov na kongresih: Obtention par évaporation sous vide des couches mixtes aluminium-bore de composition prédéterminée par contrôle du débit de chaque source, Le Vide, N 104 (1963); Jauge à ionisation à balayage électronique destinée à la régulation des évaporations sous vide, 4th Intern. Vacuum Congress, Manchester, 1968; Evaporation Rate Monitoring by Sweeping Electron Beam Ionisation Method: Deposition Control of Thin and Thick Films, 4th Intern. Conference on Electron and Ion Beam Science and Technologv, Los Angeles, 1970; Contribution to the Problem of Continuous Control of Vacuum Coating, 5th Yugoslav Vacuum Congress, Portorož, 1971; Evaporation Rate and Thickness Monitoring by Sweeping Electron-Beam Ionisation Gauge, Invited paper on AVS, Delaware Section Svmposium on Deposition Monitoring Techniques, Princeton (N. J.), May 20, 1971; Selective Growth of Si Single Crystals on to Quartz and Sapphire, Intern. Conference on Heterojunctions, Budapest, 1971; Hard Decorative TiN Coatings by Ion Plating, Intern. Conference on Metallurgical Coatings, San Francisco, 1977, Thin Sol. Films, 9 (1977) 577; Ion Plating – Deposizione ionica sotto vuoto, Vuoto nella metallurgia, Firenze, May 1980; An Improved Magnetron, Incorporating a Target-Piercing Detection Device, for Coating Internal Surfaces, 26th Annual Tech. Conf. of the Society of Vacuum Coaters, Chicago, April 1983; Low Friction and Antifretting Coating Inside Borings by Magnetically Enhanced Sputtering, AMS Materials Week, Toronto, Oct. 1985; Trde prevleke: trendi in razvoj nove opreme, B. Zega, invited paper on the llth Yugoslav Vacuum Congres, Gozd Martuljek. April 1990.

Prim.: Vprašalna pola (23. jun. 1994); Kdo je kdo za Slovence, Lj. 1991, 299; Kdo je kdo za Slovence, Lj. 1993, 252; obsežnejši seznam Z. publikacij hrani arhiv GMD.

V-č