Zamparutti, Agostino Walter (1918–1989)

ZAMPARUTTI Agostino Walter, prof., prevajalec, r. 14. avg. 1918 v Bologni, kjer je bila mati Marija Marinig najbrž begunka zaradi avstrijsko-nem. preboja 1917, u. 23. nov. 1989 v Čedadu. Oče Anton, njegovi predniki so bili furlanskega rodu, a so se davno priselili na Čedajsko. Vključili so se v Špeter ob Nadiži, asimilirali beneško špetrsko narečje in prevzeli vse slov. krajevne posebnosti. Hišno ali domače ime Z. družine, navadno ni uporabljal prvega imena (Agostino), je bilo Bobic. Družina Bobic, kmetje, majhni posestniki, je bila sestavljena iz staršev in treh sinov (?): Walter, Antonio (Tonino) in Mario. Izmed teh nihče več ne živi, le kak sorodnik. Z. je obiskoval šole v Špetru ob Nadiži in tu maturiral na učiteljišču 1937. Nato se je vpisal na Fak. tujih jezikov na Ca'Foscari v Benetkah. 31. avg. 1939 so ga pred nem. napadom na Poljsko poklicali pod orožje in je bil poročnik v 8. alpinskem regimentu, čedajskem bataljonu. Ko je It. napadla Grčijo, so Z. poslali na tisto bojišče in ujeli so ga Angleži. Večino ujetništva je preživel v Avstraliji, naučil se je angl. in drugih jezikov, do katerih je imel nagnjenje. Po vrnitvi v It. (odpuščen je bil 4. avg. 1947) je končal univ. študij na Ca'Foscari. Med vojno je družina sodelovala s slov. partiz. gibanjem, mlajši brat Mario je bil partiz. borec, Nemci so ga ujeli in je umrl v taborišču Dachau. Tudi po vojni so Bobici sodelovali s slov. demokratsko fronto in Walter je bil podpornik slov. kulture in sodeloval pri različnih prireditvah kultur. krožkov. – Z. je zlasti gojil slovan. jezike in literature, v prvi vrsti slov. in rus., v tej predvsem Aleksandra Puškina. Prijatelj je bil ljudi iz Špetra ob Soči, kot so bili Valentin Simoniti in Bruno Mullig in iz Čedada Paolo Rieppi. Zaradi dela je živel od 1955 do 1957 v Gor. Po vrnitvi v Špeter ob Soči je poučeval, toda pozneje se je naselil v Angliji zaradi dela (prevajanje in druge dejavnosti). 23. jan. 1962 se je poročil z amer. državljanko in se 1979 dokončno preselil v ZDA. Imel je dva sinova, ki živita tam. – Z. je preživel več počitnic v Špetru ob Soči, tudi po bratovi smrti. Vzdrževal je stike, tudi pismene, s slov. društvi, s Študijskim centrom Nediža, z dvojezičnim šolskim središčem in z Novim Matajurjem, medtem ko je v ZDA spoznal slov. znanstvenika prof. Rada Lenčka. V Špetru je gojil posebno prijateljstvo s Carlom Tomasetigom, iz Trogarjeve družine, pri kateri se je ustvaril majhne liter. krožek, katerega središče je čedajska raziskovalka Liliana Spinozzi (gl. čl. o njej v tem snopiču). Zadnja Z-jeva liter. ljubezen je bila srbska ljudska epika, iz katere je zapustil nekaj registriranih kaset.

Prim.: Osebni spomini in osebni arhiv.

Petričič