Primorski slovenski biografski leksikon

ZOVATTO Pietro, zgodovinar, univ. profesor, duhovnik, r. 5. jan. 1936 v kraju Motta di Livenza (Treviso), živi v Trstu. Oče Luigi, obrtnik, mati Erminia Cuzzolin, gospodinja. Osn. šolo obiskoval v domačem kraju, gimn. v Pordenonu (Collegio Don Bosco), zaradi bolezni maturo opravil na učiteljišču v Sacileju. Jeseni 1955 se je vpisal na tržaško bogoslovje. V duhovnika ga je posvetil msgr. A. Santin 8. jul. 1962. Med leti 1962–67 je študiral humanistične vede na fak. Magistero v Trstu. Mentor je bil tudi stric, arheolog Paolo Lino Zovatto. Z odliko je doktoriral v pedagogiki 27. jun. 1967 z disertacijo o Fénelonu in kvietizmu, objavljeno v Vidmu 1968. Po posvečenju je bil eno leto duš. pastir kaplanije Villa Revoltella ter v Rojanu. Nato duh. asistent bratovščine »Maria Cristina«, Društva kat. učiteljev, MEIC-a Serra Club v Trstu. Od 1963 poučuje v malem semenišču v Trstu književnost, lat., zgod. in filoz., v trž. bogosl. teologijo, patristiko in zgod. Cerkve. Od 1972 je ravn. Nacionalnega muzeja iz Concordije (Portogruaro). Opravlja tudi službo inšpektorja pri Inšt. za varstvo kult. in naravne dediščine Furlanije-Julijske krajine. Leta 1970 (jurid. 1973) je ustanovil Centro studi Storico-sociali del Friuli-Venezia Giulia in je od vsega začetka njegov preds. Center je doslej objavil 25 knjig. L. 1973 je postal redni asistent za srednjeveško in moderno zgod. na trž. U. 1977 je poučeval zgod. it. risorgimenta, od 1982 je pridruženi prof. zgod. Cerkve na fak. Magistero na trž. U. V akad. letu 1991/92 je predaval tudi zgod. razsvetljenstva. – Objavil ali uredil je 17 samostojnih publikacij ter sodeluje pri številnih it. in mednar. revijah (Rivista di Storia della Chiesa in Italia, La scuola cattolica, Studia patavina, Rassegna di teologia, Humanitas, Divinitas, Rivista Rosminiana, Archeografo triestino itd.). Njegova zanimanja zajemajo tri vsebinske kroge: kvietizem in janzenizem, Rosminija ter cerkveno in versko zgod. Trsta, Istre in Furlanije. V svoje prikaze primor. in istr. preteklosti dosledno vključuje slov., pa tudi hrv. delež, kar je razvidno iz naslednjih (knjig: II vescovo Antonio Santin e il razzismo nazifascista a Trieste, Benetke 1977; Pia Rimini, una vittima del razzismo 1938–1945, Cittadella 1978; Bibliografia storico-religiosa su Trieste e l'Istria 1864–74, Rim 1978 (v sodelovanju s P. A. Passolunghijem); Cattolicesimo a Trieste – appunti, Trst 1980; Ricerche storico-religiose su Trieste, Trst 1984; La stampa cattolica italiana e slovena a Trieste, Videm 1987; Trieste e l'Istria tra religiosità popolare e folclore, Trst 1991. Delno ali v celoti je slov. problematiki posvetil tudi vrsto zbornikov, ki jih je sam uredil in v njih sodeloval z eseji: Ricerche religiose del Friuli e dell'Istria, III, Trst 1984 s prispevkom Fedore Ferluga-Petronio) ; Trieste tra umanesimo e religiosità, Trst 1986 (s prispevki A. Rebule in F. Ferluga-Petronio); Ricerche su Ivan Trinko, Videm 1986 (s prispevki M. Jevnikarja, M. Vertovca, M. Zuanelle, M. Qualizze); Trieste religiosa (s prispevki F. Ferluga-Petronio, M. Šaha, T. Simčiča); Istria religiosa, Trst 1989. Slov. primor. zgod. se dotika nadalje v naslednjih razpravah: Luigi Fogàr, ultimo vescovo absburgico a Trieste (1924–36), »Storia contemporanea in Friuli«, 1978, 9, 269–336; Il vescovo Luigi Fogàr pastore (Trieste 1924–1936), »I cattolici isontini nel XX secolo«, II, Gorica 1982; Mons. Angelo Bartolomasi e il fascismo, Trieste 1919–1923, Trst 1983; Cultura del clero di Trieste tra '800 e '900, »Ricerche religiose del Friuli e dell'Istria«, II, Trst 1983; Vent'anni di storiografia religiosa sull'Istria, Trieste e il Friuli, »Atti e memorie della Società istriana di storia patria«, 35 (1987), 261–83. Napisal je gesla Jakob Ukmar, Virgil Šček in Andrej Gabrovšek za »Dizionario storico del movimento cattolico in Italia«, Casale Monferrato 1984, ter geslo Matteo da Veglia za »Dictionaire de Spìritualité« (X, coli. 816). Napisal je tudi več gesel za PSBL. – V nav. publikacijah obravnava Z. cerkveno in versko dogajanje na Primor., v Furlaniji in Istri v 19. in 20. stol., izjemoma sega tudi v bolj oddaljeno preteklost. Sporna vprašanja prikazuje umirjeno in nepristransko. Z. je med krajevnimi it. katol. zgodovinarji prvi sistematično vključil v obseg svojih zanimanj dogajanje med Slovenci in Hrvati. V tem pogledu sta največ njegove pozornosti pritegnila lika Ivana Trinka in Jakoba Ukmarja. – Z-ova dela so bila ocenjena v številnih znanstvenih publikacijah (La Civiltà Cattolica, Revue d'histoire ecclésiastique, Revue d'Ascetique et de Mystique, Rivista Rosminiana, L'Osservatore Romano itd.).

Prim.: Os. pola; P. Nonis, Nel venticinquesimo di sacerdozio di P. Zovatto, Trieste religiosa, Trst 1987, 7–8; D. Coccopalmerio, Il Centro Ricerche Religiose a Trieste: un bilancio, prav tam, 195–202; »Vita e pensiero«, 2/1987.

T. Simčič

Simčič, Tomaž: Zovatto, Pietro (1936–). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi953230/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (18. december 2024). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 18. snopič Tič-Žvanut in Dodatek A - B, 4. knjiga. Ur. Martin Jevnikar Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1992.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine