Zornik, Mirko (1921–1986)

ZORNIK Mirko, tigrovec, r. 14. jan. 1921 v Čezsoči, u. 10. avg. 1986 v Novi Gor. in pokopan v Desklah. Oče Janez, delavec, mati Magdalena Zornik. Osn. š. je obiskoval v Čezsoči, kleparsko-vajeniško pa na Trbižu. Po drugi svet. vojni je obiskoval večerno sred. ekon. šolo. – Sodil je v skupino aktivnih tigrovcev v Čezsoči. Z bratrancem Ivanom Ivančičem sta ponoči 5. jun. 1940 razstrelila železniško progo med Trbižem in Žabnicami. Razstrelivo sta dobila od Ferda Kravanje v Jsli, ki je akcijo tudi načrtoval. Hoteli so prekiniti žel. promet med faš. It. in nac. Nemčijo. Oborožena sta bila vsak z dvema samokresoma. Z. je prenašal na Trbiž orožje, razstrelivo in protifaš. tisk. Vse to je imel v svoji sobi na Trbižu. Po akciji so hranili del razstreliva v mrliški veži na pokopališču v Čezsoči. Po Ivančičevi aretaciji je Z. odnesel orožje v gozd. Aretirali so ga 3. nov. 1940 in obtožen je bil vohunjenja in razstreljevanja. Tožilec na 2. trž. procesu je zahteval zanj smrtno kazen, obsojen pa je bil na 30 let zapora. Ivan Ivančič je bil ustreljen. – V it. zaporih je bil do razpada It., tedaj pa so ga Nemci poslali v internacijo v Nemčijo. Ob koncu vojne je od tam pobegnil in se nekaj časa boril pri it. garibaldincih. Po vrnitvi na Goriško je delal na okrajijKanal. Po polit. liniji je bil poslan v cementarno Anhovo in tam je organiziral stavko. S strani ZVU je bil ponovno zaprt in obsojen. Uspelo mu je pobegniti v Ajdovščino (cona B) in pozneje je bil poslan v Tolmin, kjer je dobil službo na okraju. V času službovanja je odšel iz Tolmina v It. in tam je bil spet zaprt. It. in jsl. oblasti so ga kasneje zamenjale. Postal je direktor tovarne pohištva v Klavžah (Kneza v Baski grapi). Po približno 14 letih dela je odšel kot trgovski zastopnik pohištvene industrije v Nemčijo. Med njegovim službovanjem v Nemčiji se je družina iz Kneze preselila v vrstno hišo v Novi Gor. V Nemčiji je delal do 1981, upokojil se je 1985.

Prim.: Tone Ferenc, Akcije organizacije TIGR v Avstriji in Italiji spomladi 1940, 148–50, 206–09; Lavo Čermelj, Slovenci in Hrvatje pod Italijo, 334; Župnij. urad Bovec (krstna in družinska knjiga); Izjava žene Jožice Brezigar, Nova Gor.

Stres