Zorn, Mirko (1903–1995)

ZORN Mirko, duhovnik, r. 1. apr. 1903 v Prvačini, v družini, ki je dala več duhovnikov, med njimi gor. nadšk. A. Zorna (gl. čl.). Oče Evgen je bil cerkovnik, pozneje delavec na progi Trst-Podbrdo; mati Karolina Furlani. Osn. š. v Prvačini, pripravnica v Malem semenišču, 1. r. gimn. v Šolski ul. (zdaj Mameli) v Gor., nato zaradi vojne eno leto doma, ostalih 7 razr. gimn. v Zavodu sv. Stanislava v Šentvidu nad Lj., kjer je maturiral z odliko. Bogosl. v Gor. 1923–1927, posvečen 12. jul. 1927, nova maša 24. jul. 1927 v Prvačini. Imenovan za kpl. v Cerknem, 1930 vikar v Gorenjem Polju (Anhovo) in upravitelj Plavi. Po župnij. izpitu je prevzel župnijo Breginj in do 1941 je redno upravljal tudi vikariat Borjano, ne da bi opustil pozimi zaradi slabih poti niti ene tedenske ali prazniške maše kljub visokemu snegu. V Breginju je ostal do 8. apr. 1947, ko se je umaknil v Čedad, vse poletje upravljal Sv. Višarje, nato šel eno leto v Osais (Prato Carnico), zatem do 1952 v Givigliano nad Rigolatom. Do 1969 je bil za župnika v Mirniku, ko je kot upokojenec prišel v Gor., kjer biva pri sestrah Čudodelne svetinje. Z. je bil tako zadnji žpk. slov. narodnosti v Mirniku. Kot narodno zaveden slov. duhovnik je kmalu po nastopu duh. službe postal tarča faš. oblasti tako v Cerknem kot v Gorenjem Polju, kjer je učil zasebno v starem župnišču in pripravljal na obhajilo 120 otrok. V Breginju ga je gor. prefektura 14. avg. 1934 obtožila, da je »ukinil običajno procesijo, da ne bi pel latinsko«. Da ni bilo hujših posledic, ima zaslugo Janko Kralj (PSBL II, 174–76). Med 2. svet. vojno so ga tako Nemci kot OF obsodili na smrt, a obsodbe niso izvršili. To obdobje je opisal v čl. Spomini na težka leta (KolGMD 1979, 131–37). Svojemu rojstnemu kraju se je oddolžil z daljšim zgod. spisom Iz kronike prvačinjske župnije (KolGMD 1982, 109–17). Kobariški kot obravnava čl. Loglje (KolGMD 1984, 130–34). Zelo razčlenjena in vsebinsko bogata je študija Nadškof Alojzij Matija Zorn (KatG 1979, št. 16–20). Z. sodi v tisto generacijo primor. duhovnikov, ki so za časa faš. pogumno in odločno ohranjali slov. besedo in narodno zavest na Primorskem.

Prim.: Osebni podatki; Klinec, Zgodovina GMD, 115; Biseromašnik M. Z., KatG 9. jul. 1987 s sl.

Češč.